Senator iz Illinoisa Barack Obama je na volitvah premagal republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina in tako postal 44. in prvi temnopolti predsednik ZDA. Pred volitvami se je na veliko ugibalo, ali so ZDA pripravljene na temnopoltega predsednika, zadnje dni volilne kampanje se je govorilo o t. i. Bradleyjevem efektu, ko naj bi številni ljudje, ki so se v javnomnenjskih anketah izrekli za Obamo, kljub temu glasovali za McCaina. A to se ni zgodilo in Barack Obama se bo januarja naselil v Belo hišo. Kako pa je potekala pot Afroameričanov v ZDA?

Prvi Afričani so se v britansko Severno Ameriko (ki se je pozneje preimenovala v Združene države Amerike) naselili leta 1619, ko so se v Jamestown v zvezni državi Virginiji naselili prvi sužnji. Kar nekaj let so bili enaki revnim angleškim vajencem, ki so leta dela zamenjali za karto za Ameriko. Afričani so lahko zakonito gojili svoje pridelke in redili živino ter si tako odkupili svojo svobodo. Lahko so si ustvarjali družine, se poročali z Afričani oz. Afričankami, nekateri med njimi pa so se poročili celo s prvotnimi Američani ali angleškimi kolonisti.

Suženjstvo se je razcvetelo v 18. stoletju
V 40. in 50. letih 17. stoletja so bile številne afriške družine lastnice kmetij v okolici Jamestowna, nekateri so s svojimi posestvi celo zelo obogateli. Sistem suženjstva, ki je temeljil na rasi, se ni popolnoma razvil do začetka 18. stoletja, takrat pa so na britanskih ladjah čez Atlantski ocean iz Afrike kot sužnje prepeljali skoraj tri milijone Afričanov. V 18. stoletju je tako Velika Britanija postala glavna izvoznica sužnjev, saj je oskrbovala kar 50 odstotkov ameriškega tržišča. Po nekaterih podatkih naj bi Evropejci med letoma 1450 in 1850 v Evropo in Ameriko kot sužnje prepeljali kar 21 milijonov Afričanov.

Konec 18. stoletja so Afričani pomagali angleškim kolonialistom ubraniti ameriško neodvisnost, ko so premagali Britance. Afriški Američan James Armistead je igral pomembno vlogo pri zmagi v York Townu leta 1781, ki je ZDA dokončno vzpostavila kot samostojno državo, suženjstvo pa je takrat cvetelo. Do leta 1860 je bilo v ZDA kar 3,5 milijona sužnjev afriškega rodu, približno 500.000 Afričanov pa je v državi živelo svobodno.

Med vojno Lincoln odpravil suženjstvo
Leta 1861 se je začela ameriška državljanska vojna, kjer sta se spopadla Sever in Jug. Leta 1863 je takratni predsednik Abraham Lincoln podpisal odpravo suženjstva in osvobodil vse afriške sužnje, leta 1865 pa so kot zadnjo državo suženjstva osvobodili še zvezno državo Teksas. Takrat se je končala državljanska vojna, Abrahama Lincolna so umorili, a so odpravo suženjstva vključili kot 13. amandma k ameriški ustavi. Tri leta pozneje je 14. amandma k ameriški ustavi vsem Afroameričanom zagotovil ameriško državljanstvo, leta 1870 pa so temnopolti moški dobili volilno pravico.

Rasna segregacija postala stalnica ameriške družbe
A ker je na papriju zgledalo popolno, v praksi ni bilo tako. V 90. letih 19. stoletja je vrhovno sodišče odločilo, da je rasno razlikovanje na vseh javnih prostorih ustavno, in tako vpeljalo pot za rasno diskriminacijo ter odvzem volilne in državljanskih pravic Afroameričanom. Zakon je dobil ime po Jimu Crowu, kmalu pa se je večina Afroameričanov podredila tem zakonom, saj so hoteli preprečiti, da bi postali žrtve rasnega nasilja. Da bi ohranili svoj ponos in samozavest, so številni Afroameričani srednjega razreda vzpostavili svoje lastne šole, cerkve, banke in ostale ustanove.

V zadnjem desetletju 19. stoletja so se zakoni, ki so podpirali rasno diskriminacijo in rasno nasilje, naselili v vse pore ameriške družbe. Zakoni so podpirali rasno razlikovanje, zatiranje in odvzem vseh državljanskih pravic, temnopoltim so odrekali gospodarske možnosti, rasno nasilje, usmerjeno v afroameriško prebivalstvo, pa je podpirala tudi takratna administracija.

V 20. stoletju gibanje za pravice temnopoltih
Nevzdržne razmere na jugu ZDA, ki so sprožile množične migracije na sever države v začetku 20. stoletja, ter vse močnejša afroameriška intelektualna in kulturna elita na severu, so vodile v gibanje, ki se je borilo proti nasilju in diskriminaciji Afroameričanov. Gibanje za državljanske pravice je med letoma 1954 in 1968 organiziralo številne pohode in proteste ter se tako borilo za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije v ZDA, še posebej pa na jugu države.

Leta 1955 aktivistka za pravice temnopoltih Rosa Parks ni želela odstopiti svojega sedeža na avtobusu v Montgomeryju v zvezni državi Alabama, zato so jo oblasti aretirale. Njena aretacija je bila povod za leto dni trajajoči bojkot za desegregacijo mestnih avtobusov, ki ga je vodil Martin Luther King. King je leta 1963 na shodu pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu, kjer se je zbralo več kot 200.000 ljudi, predstavil svoj slavni govor "I have a dream" (Imam sanje). Po množičnem shodu v Washingtonu je takratni predsednik Lyndon Johnson leta 1964 podpisal zakon o državljanskih pravicah, ki je (vsaj na formalni ravni) odpravil diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju ter pri podeljevanju stanovanj.

Kinga so ubili, a gibanje je obrodilo sadove
Istega leta je Martin Luther King, ki so ga ubili leta 1968 v Memphisu v zvezni državi Tennessee, dobil Nobelovo nagrado za mir. Leta 1966, ko je bil v senat izvoljen Edward Brooke, prvi temnopolti predstavnik, se je gibanje za pravice temnopoltih razširilo in do leta 1975 zahtevalo še spoštovanje rasnega dostojanstva, gospodarsko in politično samozadostnost temnopoltih in svobodo pred avtoriteto. Leta 1990 je bil Douglas Wilder iz Virginije izvoljen za prvega temnopoltega guvernerja zvezne države.

Bodo temnopolti predsedniki stalnica?
Razmere so se v začetku 21. stoletja izboljšale, Afroameričani so vse bolj vključeni v ameriško družbo, rasna diskriminacija je vse bolj zakrita. Danes Afroameričani predstavljajo 13,5 odstotka celotnega ameriškega prebivalstva (približno 40 milijonov jih je), številka pa naj bi se iz leta v leto povečevala. Tako izvolitev prvega temnopoltega predsednika sicer predstavlja precedens v ameriški politiki, a zagotovo ni osamljen primer, saj bomo v prihodnosti v Beli hiši videli številne temnopolte predsednike. In predsednice.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si