Zgodovinski referendum, na katerem bodo Škoti odločali o prihodnosti 300 let stare zveze z Anglijo, naj bi izvedli jeseni 2014.

Po mesecih pogajanj med Londonom in Edinburgom naj bi škotska vlada z doseženim dogovorom prevzela pristojnost za izvedbo referenduma, na katerem naj bi Škoti o prihodnosti pokrajine odločali z odgovorom da ali ne, na voljo pa naj ne bi imeli možnosti izbire "postopnega prevzemanja oblasti".

S podpisom sporazuma bosta obe strani začeli kampanjo za pridobivanje podpore volivcev. Cameron ostro nasprotuje odcepitvi Škotske, Salmond, vodja Škotske nacionalne stranke (SNP), pa je velik privrženec neodvisnosti.

Kljub Salmondovemu prizadevanju za neodvisnost Škotske si po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav neodvisnosti želi le 28 odstotkov Škotov, nasprotuje pa ji 53 odstotkov Škotov. Prav zato si je SNP prizadeval, da bi referendum potekal šele čez dve leti, saj naj bi tako imeli dovolj časa za pridobivanje glasov volivcev. Med temi bodo tudi mladi, stari 16 in 17 let, kar je bila ena od zahtev Salmonda pri pogajanjih o poteku referenduma z Londonom.

Ohraniti funt, ostati v EU-ju
Po mnenju Salmonda je Škotska sposobna za samostojno vodenje zunanje, gospodarske in obrambne politike. Sam si sicer prizadeva obdržati britanski funt in britanskega monarha na čelu države, prav tako pa bi radi ostali del Evropske unije.

Na Škotskem živi 5,2 milijona ljudi, ki predstavljajo 8,4 odstotka prebivalstva Velike Britanije. Škotsko gospodarstvo predstavlja 8,3 odstotka celotnega britanskega proizvoda in čeprav so prevzeli britanski funt, so tri njihove banke obdržale pravico do izdajanja lastnih bankovcev. Tako kot Severna Irska ima tudi Škotska svoj pravosodni sistem.

V srednjem veku so imeli Škoti svoje kraljestvo, ki pa se je večkrat zapletlo v vojne z angleškimi sosedi. Leta 1298, v obdobju škotskega viteza Williama Wallacea, je Škotska prešla pod oblast Angležev, z maščevanjem Roberta the Brucea nad angleškim kraljem Edvardom II. pa si je znova zagotovila samostojnost. Kraljestvi sta se dokončno združili leta 1603, leta 1707 podpisali sporazum o medsebojni zvezi ter se odločili za enoten parlament s sedežem v Londonu.

Zaradi nezadovoljstva z odločitvami parlamenta so škotski nacionalisti leta 1934 ustanovili Škotsko nacionalno stranko (SNP). Leta 1998 je Škotska dosegla status delno avtonomne regije, leto pozneje pa je dobila lasten parlament. Ta ima zdaj pristojnosti na področju izobraževanja, zdravstva, okolja in pravosodja. Zunanje zadeve, obramba in energetska politika pa so še vedno v rokah Londona.