Iz sedemčlanske komisije je izstopil tudi Švicar Mark Pieth, sicer strokovnjak za protikorupcijske zadeve, drugi člani komisije so strokovnjaki iz Paname. Kot sta pojasnila Stiglitz in Pieth, sta odstopila zaradi vmešavanja panamske vlade v njihovo delo, posledica česar je bila "cenzura", poroča britanski portal BBC.

"Mislil sem, da bo vlada bolj predana celotni zadevi, a očitno ni," je za Reuters dejal Stiglitz. "Osupljivo je, kako so nas poskusili podcenjevati."

Na odstop dveh priznanih svetovnih strokovnjakov je panamsko ministrstvo za zunanje zadeve zapisalo, da "vlada oba odstopa in notranja nasprotja razume", pri čemer so dodali, da bodo še naprej "izpolnjevali svoje obveznosti transparentnosti in mednarodnega sodelovanja". Panamsko ministrstvo je zatrdilo, da je vlada že upoštevala nekatera priporočila komisije in da razmišlja o še nekaterih, pri tem pa ni navedla, katere ukrepe je upoštevala.

Tako Stiglitz kot Pieth sta za Reuters še izjavila, da dvomita o tem, da bo panamska vlada njuna priporočila sploh kdaj javno objavila. "Sklepamo lahko, da je vlada pod močnim pritiskom tistih, ki so iz netransparentnega finančnega sistema Paname kovali dobičke," je dejal Stiglitz.

Aprila letos je gospodarski svet zatresla nova afera, ko je nemški Süddeutsche Zeitung objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Objavili so 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki dajejo redek vpogled v "svet, ki lahko obstaja le v sencah" - v svet davčnih oaz in najbogatejših Zemljanov, skrivajočih svoje premoženje z davčnimi utajami, pranjem denarja in izogibanjem kazni. Na seznamu je bilo več kot 200.000 navideznih družb, skladov, državnih voditeljev ter znanih oseb in športnikov.

Zaradi afere Panama Papers oziroma "Panamski dokumenti" je po pritisku javnosti odstopil islandski premier Sigmundur David Gunnlaugsson.

Med tistimi, ki so jih povezali z davčnimi oazami (bodisi prek svojcev bodisi prek sodelavcev), so tudi nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak, nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi, sirski predsednik Bašar Al Asad, kitajski predsednik Ši Džinping, predsednik Ukrajine Petro Porošenko, savdski kralj Salman, oče britanskega premierja Davida Camerona, že pokojni borzni posrednik Ian Donald Cameron, novi argentinski predsednik Mauricio Macri, četrtina islandskega vladnega kabineta, nogometni zvezdnik Lionel Messi, nekdanji predsednik Evropske nogometne zveze Michel Platini, britanski prvoligaš Leonardo Ulloa ...

Panamski dokumenti so omenjali tudi nekatere posameznike iz Slovenije, med njimi so domnevni slovenski "kralj steroidov" Mihael Karner, upokojeni boksar Dejan Zavec, pa Franc Zlatko Dreu in Donat P. Marxer, častna konzula Slovenije v Luksemburgu in Liechtensteinu ter še nekateri.