Višje sodišče je v pritožbenem postopku pred kratkim razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja WikiLeaksa ZDA, kar je januarja sprejelo nižje sodišče. S tem je višje sodišče ugodilo pritožbi ZDA. Odvetniki Assangea in njegova zaročenka zdaj upajo, da bodo z vloženo pritožbo dosegli obravnavo primera na vrhovnem sodišču. Odločitev bo znana najprej v januarju.

Washington želi sicer soditi 50-letnemu Assangeu zaradi objave strogo tajnih vojaških dokumentov v povezavi z vojnama ZDA v Iraku in Afganistanu. V primeru izročitve, sojenja in obsodbe mu lahko grozi do 175 let zapora, čeprav je točno kazen težko oceniti in bi bila lahko tudi krajša.

Britanska sodnica je januarja zavrnila ameriško zahtevo za njegovo izročitev, ker zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odvetniki ameriške vlade so v pritožbi navedli, da sodnica ni dala zadostne teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.

Višje sodišče je nato sprejelo zagotovila ameriške strani, da niti pred sojenjem niti po morebitni obsodbi Assange ne bi bil deležen najstrožjih mogočih pogojev bivanja v zaporu. Sodnika sta odredila, da se primer vrne na prvostopenjsko sodišče.

Assange je sicer v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili.