To sporočilo je predal prek svojega svetovalca za okolje Jasona Grumeta, ki je obljubil, da bo Obama takoj po vselitvi v Belo hišo zagrizel v trd oreh, ki se mu reče podnebne spremembe, kljub nekaterim namigom, da bo zaradi hude finančne krize okolijske ukrepe, ki bi povečali energijske stroške, odložil za nekaj časa. "To se ne bo zgodilo, saj imamo toliko znanja, da točno vemo, kakšno politiko bomo vodili na področju ohranjanja okolja. Vsem svetujem, da uživate v decembrskih prazničnih dneh in preživite čim več časa z družino in prijatelji, nato pa vsi skupaj zagrizemo v delo. Čaka nas izredno naporno leto 2009," je dejal Grumet.

Kaj si je Obama zamislil s svojo ekipo? Njegov okolijski načrt obsega 30 točk, z njimi pa želi ustvariti čim več "zelenih" delovnih mest, zmanjšati porabo nafte v državi in spodbuditi uporabo obnovljivih virov energije. Nekaj predlogov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov bodo ZDA povzele po iniciativah, ki so že v veljavi v nekaterih evropskih državah ali pa so jih uzakonile posamezne zvezne države v ZDA.

Ukrepati morajo tudi razvijajoče države
Zagotovo bo Obama čim prej nadaljeval mednarodne pogovore na to temo, ki jih je začel njegov predhodnik. Bush je namreč največje onesnaževalce z ogljikovim dioksidom, kot sta Kitajska in Indija, povabil k pogovorom o svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah.

Kakšna bo usoda Kjotskega protokola?
Decembra se bodo predstavniki iz 190 držav srečali v Poznanu na Poljskem, kjer bodo nadaljevali pogajanja, ki naj bi bila končana decembra prihodnje leto v Köbenhavnu. ZDA za zdaj še vedno ostajajo edina industrializirana država, ki ne želi podpisati Kjotskega protokola, mednarodnega sporazuma o podnebju, katerega veljavnost se izteče leta 2012. Bush protokola ni želel podpisati, ker od razvijajočih držav, kot sta Indija in Kitajska, ne zahteva obveznega zmanjšanja emisij njihovih tovarn.

Način "daj-dam"
Obamova ekipa je dejala, da "obstajajo dobre možnosti" za to, da bi se veliki onesnaževalci, kot sta Kitajska in ZDA, dogovorili o sporazumu, a ne v okviru Kjotskega protokola, ampak bi z velikimi državami vodili vzporedna pogajanja. Dogovor bi določil kvote za zmanjševanje emisij za vsako državo posebej. "Obama bo želel nekaj konkretnih korakov od razvijajočih držav, a velika verjetnost je, da bo dosežen sporazum, ki bo zadovoljil vse strani."

V ameriškem kongresu se zato obeta vroča razprava, saj bo lahko Obama mednarodno obvezujoči sporazum podpisal šele s podporo kongresnikov. "Močno je prepričan, da morajo biti Kitajska, Indija in Brazilija vključene v naslednjem krogu pogajanj o zniževanju emisij in se tudi uradno zavezati k zniževanju," je dodal Grumet. Prvo priložnost, kjer bo lahko Obama dokazal, da "ponuja drugačno vodenje v svetovnih pogajanjih," bo julijsko srečanje skupine G-8. "Obama meni, da morajo ZDA narediti prvi korak in tlakovati pot, a Kitajska in Indija ne smeta biti predaleč zadaj."

Zmanjšati odvisnost od nafte
Obama je med kampanjo obljubil, da bo do leta 2015 na ceste spravil milijon hibridnih avtomobilov, obljubil je tudi tovarne s "čistim premogom" in večjo energetsko učinkovitost. Izpuste toplogrednih plinov želi do leta 2050 zmanjšati za 80 odstotkov, poleg tega pa želi ameriško odvisnost od bližnjevzhodne in venezuelske nafte odpraviti v desetih letih.

A. P.