Zaradi spopadov je domove zapustilo več kot 10.000 ljudi, nekateri so se zatekli tudi v sosednjo Venezuelo. Kolumbijska vojska pripravlja protiofenzivo.

Po navedbah lokalnih oblasti je na severovzhodu države v napadih ELN-ja na civiliste in disidente iz sicer razpuščenih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) umrlo nekaj ljudi. Spopadi so izbruhnili v četrtek v regiji Catatumbo, kjer pridelujejo koko. Lokalne oblasti so sporočile, da so na območju odpovedali pouk in v šolah vzpostavili zavetišča.

Pripadniki ELN-ja so napadli frakcijo skupine Farc, ki zavrača mirovni sporazum iz leta 2016 in nadaljuje vojskovanje.

ELN se je v zadnjih dneh spopadel tudi z Zalivskim klanom, največjim mamilarskim kartelom v državi, največji svetovni proizvajalki kokaina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V samo štirih dneh je bilo razseljenih najmanj 11.000 ljudi, morda pa še veliko več," je na družbenem omrežju X zapisala kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín. Po njenih navedbah so pripadniki ELN-ja hodili po hišah in pobijali ljudi, ki so jih osumili povezav s skupino Farc.

To je potrdil tudi general kolumbijske vojske Luis Emilio Cardozo, po besedah katerega so gverilski borci ELN-ja civiliste odpeljali z domov in jih pobili. Dodal je, da vojska ljudem nudi zatočišče v vojaških oporiščih in da na območje spopadov dostavlja hrano.

Kolumbijska vojska poslala enote

Kolumbijska vojska je v Catatumbo že poslala 5000 vojakov. V zaledje spopadov, od koder bo nadzoroval vojaško ofenzivo proti gverilcem, je prispel tudi kolumbijski obrambni minister Iván Velásquez.

Skupina ELN s približno 5800 borci ostaja ena od največjih oboroženih skupin v Kolumbiji. Sodelovala je v neuspešnih mirovnih pogajanjih z zadnjimi petimi kolumbijskimi vladami in je tesno vpletena v trgovino z mamili. Postala je ena od najmočnejših skupin organiziranega kriminala v regiji.

Skupina Farc, nekoč največja gverilska vojska na zahodni polobli, se je po več kot pol stoletja trajajoči vojni razorožila v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2016, vendar določeni pripadniki skupine nadaljujejo vojskovanje.

Kot poroča AFP, je kolumbijski predsednik Gustavo Petro v petek prekinil pogajanja z ELN-jem. Na omrežju X je zapisal, da skupina ni pripravljena skleniti miru, obtožil jo je vojnih zločinov.

Trenutni spopadi so eni izmed najhujših v Kolumbiji, odkar je prvi levičarski predsednik Petro prevzel položaj leta 2022 z obljubo o "totalnem miru" v državi, poroča Guardian.

Mirovni sporazum s Farcom leta 2016 je uradno končal šestdesetletni konflikt, v katerem je bilo ubitih 450.000 ljudi, več milijonov je bilo razseljenih.