Kurjenje fosilnih goriv je krivo za skoraj tretjino smrti v vzhodni Aziji, vključno s Kitajsko. V Evropi in ZDA je delež več kot 10-odstoten, v Južni Ameriki in Afriki pa precej nižji.

"Pogosto govorimo o nevarnosti izgorevanja fosilnih goriv v smislu ogljikovega dioksida in podnebnih sprememb, spregledamo pa potencialne učinke na zdravje," je za francosko tiskovno agencijo AFP poročilo komentiral eden izmed avtorjev študij Joel Schwartz iz bostonske univerze Harvard.

Potencialno obvarovanje milijonov življenj bi morala biti po njegovem mnenju močna dodatna spodbuda za odločevalce, da bi ti zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in pohitrili premik proti zeleni energiji.

Po svetu onesnaženost zraka skrajša življenje za povprečno dve leti, so pokazale predhodne raziskave. Najslabše jo odnesejo Azijci. Zaradi slabe kakovosti zraka je življenje krajše za 4,1 leta na Kitajskem, 3,9 leta v Indiji in 3,8 leta v Pakistanu. V nekaterih pokrajinah teh držav je učinek še dvakrat tolikšen.

V Evropi je zaradi slabega zraka življenjska doba povprečno skrajšana za osem mesecev.

Nova raziskava kaže dvakrat večje število

Nova raziskava sicer skorajda podvaja dosedanja predvidevanja smrti zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo fosilna goriva. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnaženost zraka, vključno s tisto v notranjih prostorih, letno ubije sedem milijonov ljudi.

Od tega WHO 4,2 milijona smrti pripisuje zunanjemu onesnaženju. Do približno enakih izsledkov kot raziskovalci zdaj je nedavno prišla tudi študija Globalno breme bolezni.

Obe študiji svoje ocene ustvarjata na podlagi satelitskih podatkov in opazovanju površja, s čimer določita koncentracijo najmanjših delcev onesnaževanja, PM 2,5.

V primerjavi z drugimi razlogi prezgodnjih smrti onesnaženost zraka vsako leto terja 19-krat več življenj kot malarija, devetkrat več kot HIV oziroma aids in trikrat več kot alkohol.