"Moramo biti neustrašni. Spremembe vidimo z lastnimi očmi, čutimo jih v kosteh. Čas je za ukrepanje," je izjavil Biden in dejal, da so podnebne spremembe "grožnja za preživetje" za ves svet. Z več ukazi je popolnoma spremenil smer uradne politike ameriške vlade do okolja in podnebnih sprememb, saj je njegov predhodnik Donald Trump fosilna goriva podpiral in odpravljal regulacije.

"Po mojem mnenju smo predolgo odlašali s spopadanjem s to podnebno krizo. To je primer, pri katerem se križata poti primernosti in vesti, pri katerem je spopadanje s to grožnjo obstoja planetu ter povečanje gospodarske rasti in blaginje eno in isto," je dejal Biden in omenil vse hujše vremenske pojave, neurja, požare in suše, ki so posledica podnebnih sprememb.

Aprila bodo objavili cilje za zmanjšanje izpustov

Bidnov posebni odposlanec za podnebje John Kerry je pred Bidnovim podpisovanjem dejal, da bodo ZDA pred podnebnim vrhom, ki ga bo gostil Biden na dan Zemlje 22. aprila, objavile svoje cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje do leta 2030 v skladu s pariškim podnebnim sporazumom. Trump je ZDA umaknil iz sporazuma, Biden pa jih je vrnil k sodelovanju v njem. Kerry je poudaril, da je treba končati zastraševanje, da skrb za okolje pomeni zmanjšanje delovnih mest. Prav nasprotno, je dejal, saj obrat v zeleno politiko ponuja na tisoče novih delovnih mest. Temu je pritrdil tudi Biden.

Biden je med drugim podpisal ukaz za premor pri izdaji licenc za najemanje zveznih zemljišč za izkoriščanje nafte in plina ter uvedbo revizije dosedanjih praks pri tem. Do leta 2030 želi izločiti najmanj 30 odstotkov vseh zveznih zemljišč za zaščito živali in rastlin ter podvojiti pridobivanje energije vetra do leta 2030. Obsežni vozni park administracije, ki ga poganjajo fosilna goriva, bo nadomestil z električnimi vozili. "Nujno potrebujemo enoten odziv države na podnebno krizo, saj podnebna kriza dejansko obstaja. Tukaj je," je še dodal predsednik.

Zaščita znanstvenikov pred političnimi pritiski

Biden namerava tudi odpraviti subvencije za industrijo fosilnih goriv v skladu z zakonodajo, pri čemer pa veliko ne more storiti. Zato bo kongresu predlagal spremembo zakona.
Izdal je tudi ukaz, da so vprašanja podnebnih sprememb odslej bistveni del ameriške zunanje politike in nacionalne varnosti. Ustanovil je medresorsko delovno skupino za podnebna vprašanja, zveznim agencijam naročil nabave čiste energije in varčnih vozil, zaščitil je znanstvenike pred političnimi pritiski in odredil pomoč skupnostim, ki jih je najbolj prizadelo industrijsko onesnaževanje.

Kerry: Trump ni verjel ničemur

Kerry je nato v pogovoru za BBC še dejal, da je podnebni vrh COP26, ki ga bo Združeno kraljestvo, natančneje Glasgow, gostilo novembra letos, "zadnja možnost" za to, da preprečimo najhujše posledice okoljske krize. Opozoril je, da so ZDA izgubile štiri leta pri spopadanju s tem vprašanjem, saj Trump "ni verjel ničemur". "Pred tremi leti so nam rekli, da imamo še 12 let, da se izognemo najhujšemu. Tri leta smo že izgubili zaradi Trumpa, tako da nam preostane le še devet let, da storimo to, na kar nas znanost ves čas opozarja. A tudi predsednik Biden ve, da ne bo dovolj, tudi če zmanjšamo toplogredne izpuste na nič. Tudi pariški sporazum ni dovolj, kajti skoraj 90 odstotkov vseh izpustov prihaja zunaj ameriških mej."

Okoljevarstvene organizacije vladne ukrepe hvalijo kot dober prvi korak, predstavniki fosilne industrije pa so razočarani in svarijo pred gospodarsko katastrofo. "Bidnova vlada mora razumeti, da sta nafta in plin strateška motorja ameriške ekonomije," je opozoril glavni izvršni direktor energetskega podjetja Hess John Hess.

Za liberalno krilo Bidnove demokratske stranke pa dosedanji ukrepi niso dovolj in tudi vodja senatne večine Chuck Schumer ga je pozval, naj razglasi izredne razmere zaradi podnebnih sprememb, s čimer bo lahko izkoristil dodatne vire za dosego svojih podnebnih ciljev.