V Iraku je več kot dva milijona notranjerazseljenih ljudi, ki so morali zapustiti domove zaradi boja proti t. i. Islamski državi (IS). Položaj teh ljudi je velik izziv za premierja Haidarja Al Abadija, kritiki pa po poročanju Reutersa pravijo, da ga bolj zanima zmaga na majskih volitvah kot olajšanje trpljenja teh ljudi in njihova varna vrnitev na domove.

Begunci in človekoljubni delavci opozarjajo, da oblasti razseljene ljudi pošiljajo domov proti njihovi volji, da bi se volitve izpeljale pravočasno. Ljudje morajo biti namreč v domačih krajih, da lahko glasujejo, če jih ne bo tam, pa bi se volitve lahko zamaknile.

Abadiju je narasla priljubljenost po porazu IS-ja, zato ne želi, da bi se volitve preložile. V drugem mandatu obljublja boj proti korupciji in ohranjanje državne enotnosti ob kurdskem separatizmu. V tekmi s kandidati, povezanimi s šiitskimi milicami z iransko podporo, bo potreboval vsak glas.

Reuters poroča, da je iz pogovorov s človekoljubnimi delavci in begunci v taboriščih v mestu Amrijat al Faludža v pokrajini Anbar in družinami, ki so bile vrnjene na druga območja v pokrajini, razvidno, da so bili številni ljudje prisiljeni v vrnitev domov, več pa jih je nato umrlo ali bilo ranjenih.

Nenapovedani prihodi vojske v taborišča
Humanitarni delavci so dejali, da vojaški tovornjaki nenapovedano prispejo v taborišča, poveljniki pa berejo sezname ljudi, ki morajo v eni uri spakirati svoje premoženje. Med koncem novembra in začetkom januarja naj bi bilo prisilno vrnjenih od 2.400 do 5.000 ljudi. Eden izmed humanitarcev je dejal, da ljudje nimajo možnosti zavrniti vrnitev. "Ne morejo reči ne gruči ljudi s puškami," je dejal.

Predstavnik iraške vojske brigadni general Jahja Rasul je medtem dejal, da je trditev, da vojska sili razseljene civiliste v vrnitev proti njihovi volji, pretirana. Obenem pa je dejal, da "morajo državljani domov" po porazu IS-ja. Nekateri humanitarni delavci so dejali, da so jim tamkajšnji poveljniki dejali, da so prejeli ukaze iz Abadijevega kabineta, česar predstavnik premierja ni želel komentirati.

Umrl po vrnitvi domov
Eden izmed civilistov, ki so umrli po prisilni vrnitvi v domač kraj, je bil tudi 37-letni Saleh Ahmed. Čeprav je vojsko opozoril, da mesto Betaja ni varno in da je njegova domača hiša uničena, so mu zagotovili, da je vrnitev varna in naj si tam postavi šotor.

Po vrnitvi je poskušal postaviti šotor, ki mu ga je dala vojska, pri čemer je prišlo do eksplozije. Njegova žena je umrla na prizorišču, hčerka pa je utrpela opekline po celotnem telesu. Saleh pa je izgubil oko, je dejal eden izmed njegovih sinov. Primerov, ko so bili civilisti ubiti po vrnitvi domov, naj bi bilo več.

Ne morejo si privoščiti oditi iz taborišč
Številni razseljeni si ne morejo privoščiti, da odidejo iz taborišč, kjer lahko odprejo svoje frizerske salone ali kioske s sadjem in tako zaslužijo okoli 50 dolarjev mesečno. Toliko pa ne bi mogli zaslužiti v domačih krajih, kjer ni služb, osnovnih storitev in šol, poroča Reuters. Eden izmed beguncev je dejal, da se njegov oče ne more vrniti v svojo vas okoli 450 kilometrov od taborišča, saj ima težave z ledvico in potrebuje dializo, takšne naprave pa v domači vasi ni.

ZN pravi, da se je več kot polovica razseljenih ljudi že vrnila domov. 3,2 milijona jih je odšlo domov, 2,6 milijona pa jih je še razseljenih, kažejo podatki mednarodne organizacije za migracije.

Begunec Mahdi Ahmed meni, da je vlada dosegla ravno nasproten učinek od želenega. "To počnejo zaradi volitev, a če se vrnem domov in sem brez hiše in denarja, moje življenje pa je uničeno, zakaj bi volil njih," sprašuje.