Orban je v četrtek zvečer po prvem dnevu konference gostil slavnostni sprejem 80 tujih gostov, navaja madžarska tiskovna agencija MTI. Med govorniki je bil tudi nekdanji slovenski premier Janez Janša, zbrane pa je v videosporočilu nagovoril tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

CPAC je politična konferenca, ki sta jo leta 1974 začeli organizaciji Ameriška konservativna unija in Mladi Američani za svobodo, osrednji govornik na prvi konferenci pa je bil Ronald Reagan, ki je bil kasneje izvoljen za predsednika ZDA. Dogodek, ki združuje ameriške republikance, vsako leto poteka v ZDA, v zadnjem obdobju pa so konference pod okriljem CPAC-a organizirali tudi v tujini. Madžarska konferenco letos gosti tretjič zapored.

Orban je v četrtkovem govoru o Madžarski govoril kot o "konservativnem otoku v evropskem naprednem liberalnem oceanu". V tej luči je opozoril na številne bližajoče se volitve po svetu, še posebej pa omenil usodo republikanskega kandidata za predsednika ZDA Trumpa, ki naj bi mu prek sodišč želeli onemogočiti kandidaturo.

Preostali govorci, ki so se zvrstili v obeh dneh konference, so opozarjali na nevarnosti, ki naj bi grozile Zahodu, vključno z migracijami in vprašanji spola ter suverenosti držav.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v videoposnetku dejal, da je ponosen na sodelovanje z Orbanom ter da upa, da bosta lahko znova sodelovala po njegovi vrnitvi v Belo hišo.

"Dokler bomo enotni v svoji viziji, zvesti svojim načelom in bomo neustrašno branili svoje vrednote, bomo konservativci zmagali v boju za rešitev civilizacije pred komunisti, marksisti in fašisti ter znova vzpostavili vladavino konservativnosti in zdrave pameti v svetu," je še dejal Trump.

Na srečanju prisoten tudi Janez Janša

Zbrane je v madžarski prestolnici v četrtek nagovoril tudi nekdanji slovenski premier in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je največ pozornosti namenil vprašanju migracij, aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba pa je označil kot skrajno levega politika.

V luči vojn v Ukrajini in Gazi je opozoril na deljena mnenja na desnici. "Obe vojni še bolj delita mnenja in duhove v Evropi, in to v obeh glavnih političnih taborih in ne zgolj med njima. To omenjam zaradi tega, ker je v globalnem spopadu za obrambo vrednotnih temeljev Zahoda težko računati na uspeh, če znotraj polisa obstajajo velike razlike v odnosu do dilem, ki so bodisi bistvene ali pa zgolj prikazane in javno večinsko sprejete kot take. Mesto, razdeljeno v sebi, ne bo zmagalo," je še dodal.

Medtem ko je desnica v Evropi in po svetu praviloma enotna glede podpore Izraelu med trajajočo ofenzivo v Gazi, pa so razklani glede podpore Ukrajini oziroma potrebi po mirovnih pogajanjih z Rusijo.