V dveh letih, odkar je bila uradno končana vojna na vzhodu Konga, so vladne in mednarodne organizacije porabile že več sto milijonov dolarjev za razorožitev številnih vojaških milic, ki so se na obeh straneh bojevale od leta 1998, vendar pa predaja orožja poteka počasi in oboroženih je še vedno več tisoč pripadnikov milic, ki so po vojni svoje napade usmerili predvsem na civiliste.

Mulunda je uspel prepričati predsednika in nekatere poslovneže v Katangi, da so podprli njegov program in po uspehu prve akcije januarja so rudarske družbe in banke v pokrajini zagotovile še več koles za naslednjo aprilsko akcijo.

Če mu bo uspelo pridobiti dovolj podpore, namerava Mulunda do konca tega leta za kolesa, ki so v Kongu zelo dragoceno blago, zamenjati še 10.000 kosov orožja in ga nekaj tudi predelati v poljedelsko orodje.

Počasna razorožitev po vojni
V petih letih vojne, ki je po napadu sosednje Ruande in Ugande izbruhnila na vzhodu države in v katero je bilo vpletenih šest držav, je umrlo štiri milijone ljudi, med poveljniki rivalskih milic, ki so po vojni postali politiki in pristali na sodelovanje v vladi, pa še vedno vlada nezaupanje, ki skupaj s povsod prisotno korupcijo upočasnjuje proces razorožitve.