Njegova opozorila si velja zapomniti v času, ko se poraja vse več ugibanj, ali je svet, predvsem pa Evropa, pred novo hladno vojno. Protagonistka diplomatskih pogajanj Zahoda z Rusijo, nemška kanclerka Angela Merkel, je po zadnjem srečanju z Vladimirjem Putinom v Avstraliji postala oster kritik in te dni v bundestagu retoriko še zaostrila.

Povedano drugače - prijateljsko-diplomatskih odnosov med najmočnejšo žensko na svetu po oceni revije Forbes in najvplivnejšim moškim na svetu je konec. Ključen trenutek je bil vrh G20 v Brisbanu, na katerem se je Merklova odločila, da se s Putinom sooči sama, brez prevajalcev in pomočnikov, ki jo običajno spremljajo. Ruskega predsednika je pozvala, naj natančno pove, kaj je njegov cilj v Ukrajini in drugih nekdanjih sovjetskih satelitih, ki jih Kremelj "bombardira s propagando", kot so to označili pri Reutersu.

A srečanje v hotelu Hilton ni potekalo tako, kot si je Merklova želela. Štiri ure je kanclerka prepričevala Putina, ki govori tekoče nemško, naj se že izreče glede tega, vse, kar je dobila od njega, pa ista zanikanja in izmikanja, kot jih Zahod posluša že mesece. Putin ne skriva svoje nejevolje nad vmešavanjem EU-ja v notranje zadeve Ukrajine in Unijo obtožuje, da je sklenila sporazum, po katerem bi Janukovič ostal še malce dlje na oblasti, istočasno pa skuša Kremelj spretno pridobiti na svojo stran proruske simpatizerje v Evropi in v ta namen je državni RT ta mesec lansiral postajo v nemškem jeziku, da bi tako lahko predstavljal širši javnosti moskovski vidik na krizo.

Frustracije Merklove so ob diplomatski slepi ulici, kamor je zašla, rasle in Berlinu je počasi zmanjkalo idej, kako naprej. Komunikacijske kanale s Putinom sicer puščajo odprte, a Berlin se očitno pripravlja na dolgotrajno obdobje močno ohlajenih odnosov in igre čakanja, ki spominjajo na čase hladne vojne.

Kdo bolj ogroža mir?
"Rusija krši suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, krši mednarodno zakonodajo in postavlja pod vprašaj evropsko pravo miru," je bila ostra Merklova, s tem pa si je nakopala nejevoljo nemške opozicije, ki Merklovi očita, da ona ogroža mir v Evropi. "Vrnite se na pot diplomacije in prenehajte s sankcijami. Nehajte se že igrati z ognjem," je kanclerko in Zahod pozvala Sarah Wagenknecht iz Levice.

"Vi svarite pred požarom, a vendarle ste tudi vi med tistimi, ki tekajo naokoli s prižgano vžigalico," je dejala karizmatična političarka iz stranke, ki je izšla iz nekdanjih vzhodnonemških komunistov. Kanclerko je kritizirala zaradi izzivanja "nesmiselne gospodarske vojne" in da je pripomogla k novemu začetku hladne vojne z Rusijo.

Dejstvo je, da je Nemčija pred velikim izzivom prepričati vse svoje EU-partnerje, da ostanejo enotni do sankcij proti Rusiji - prvi sveženj sankcij se izteče marca in ga bo treba obnoviti, pri čemer naj bi bilo najtežje o nujnosti novih sankcij prepričati Italijo, Madžarsko in Slovaško, ki jih bo zdaj skušal na svojo stran pridobiti Putin.

Poznavalci ob tem svarijo pred že videno delitvijo Evrope, ko bi Rusija imela vpliv na ene, Bruselj pa na druge države. Bitka za vpliv naj bi najbolj očitno potekala na Balkanu, ki ga Nemčija in Zahod vabita s političnimi ponudbami, Rusija pa z dobičkonosnimi naložbami.