Oster kritik Vladimirja Putina in lanski prejemnik nagrade Vaclava Havla za človekove pravice, ki je eden najvidnejših ruskih političnih oporečnikov, je bil obsojen na najostrejšo kazen za očitana dejanja, izrečeno, odkar je Rusija lani februarja napadla Ukrajino.
Poleg zaporne kazni je bil po poročanju ruskih medijev obsojen tudi na plačilo 400.000 rubljev, kar znaša približno 4500 evrov, in sedemletno prepoved ukvarjanja z novinarstvom.
41-letni Kara-Murza, ki ima ruski in britanski potni list, je leta ostro kritiziral Putina. V pogovoru za CNN, le nekaj ur, preden so ga prijeli, je dejal, da Rusijo vodi "režim morilcev."
Kara-Murza je bil obtožen veleizdaje, širjenja lažnih informacij o ruski vojski in nezakonitega dela za organizacijo, ki velja za nezaželeno, tožilstvo pa je zanj zahtevalo najvišjo možno skupno kazen, ki jo je sodišče potem tudi izreklo.
V zadnjem nagovoru na sodišču pretekli teden je 41-letni oče treh otrok svoje sojenje, ki je potekalo za zaprtimi vrati, primerjal s sojenji v 30. letih v času Stalina. Ob tem je dejal, da stoji za svojimi besedami in da je ponosen na vsa svoja dejanja. "Kriminalci naj bi se kesali tega, kar so storili. Po drugi strani pa sem sam v zaporu zaradi svojih političnih pogledov. In vem, da bo prišel dan, ko se bo tema nad našo državo razkadila."
Rusija je kmalu po začetku ofenzive v Ukrajini močno zaostrila zakonodajo, s katero je utišala morebitne kritike. Za diskreditacijo vojske je zagroženih do pet let zapora, za namerno širjenje lažnih informacij pa do 15 let zapora.
Leta 2015 in 2017 je Kara-Murza dvakrat nenadoma zbolel, kar je pripisal zastrupitvi, ki naj bi jo pripravile ruske varnostne sile. Obakrat je padel v komo, a je potem okreval, po navedbah svojih odvetnikov pa je trpel zaradi polinevropatije. Ruske oblasti so zanikale vsakršno vpletenost.
Kara-Murza je zgodovinar, novinar in opozicijski politik, študiral je na Cambridgeu in je bil tesen sodelavec Borisa Nemcova, opozicijskega voditelja, ki so ga leta 2015 ubili blizu Kremlja, veljal pa je tudi za tesnega sodelavca izgnanega ruskega poslovneža Mihaila Hodorkovskega. 41-letnik je tudi soustanovitelj Ruskega protivojnega odbora, ki nasprotuje ruski invaziji v Ukrajini, lani pa je prejel nagrado Vaclava Havla za človekove pravice, ki jo podeljuje Svet Evrope.
Obsodbe in pozivi k izpustitvi
Po obsodbi se vrstijo pozivi k njegovi izpustitvi in tudi kritike na račun nepoštenega sojenja. Naj aktivista nemudoma izpusti, so Moskvo pozvali Združeni narodi, Berlin in London, kjer so na zagovor poklicali ruskega veleposlanika. Zaporno kazen je obsodila tudi Evropska unija.
Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je Rusijo pozval, naj nemudoma izpusti Kara-Murzo. Po Türkovih besedah je kazen, ki jo je izreklo moskovsko sodišče, "še en udarec za pravno državo in civilno družbo v Ruski federaciji". "Nikomur ne sme biti odvzeta prostost zaradi uveljavljanja človekovih pravic in ruske oblasti pozivam, naj ga nemudoma izpustijo," je v izjavi dejal Türk.
"Današnja nezaslišano ostra odločitev sodišča vnovič jasno dokazuje politično zlorabo sodstva za pritisk na aktiviste, zagovornike človekovih pravic in vse glasove, ki nasprotujejo nezakoniti ruski agresiji v Ukrajini," je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Ob tem je opozoril, da to "sojenje" ni izpolnjevalo mednarodnih standardov poštenega in javnega zaslišanja pred nepristranskim in neodvisnim sodiščem, so zapisali v sporočilu iz Bruslja.
London je zahteval takojšnjo izpustitev aktivista. Združeno kraljestvo bo še naprej "pozivalo k takojšnji izpustitvi Kara-Murze", je dejal zunanji minister James Cleverly. Zunanje ministrstvo v Londonu je zaradi obsodbe na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Andreja Kelina.
V protestni noti, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo, je London obsodbo Kara-Murze označil kot "kršitev mednarodnih zavez" Moskve v povezavi s pravno državo, ki temeljijo na "poštenem sojenju".
Tudi Nemčija je bila kritična do obsodbe Kara-Murze na 25 let zapora in je pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi. "To sodbo najostreje obsojamo," je dejala tiskovna predstavnica nemškega zunanjega ministrstva Andrea Sasse. Obsodba je pokazala "šokantno stopnjo represije, ki je bila zdaj dosežena v Rusiji", je dejala.
Na obsodbo Kara-Murze se je odzvala tudi vodja beloruske opozicije v izgnanstvu Svetlana Tihanovska, ki je ruskega aktivista in novinarja opisala kot prijatelja, in pozvala k njegovi izpustitvi.
"Je pogumen in inteligenten glas razuma, ki nasprotuje Putinovemu nehumanemu režimu in agresiji v Ukrajini. Ta razsodba je še en posmeh pravici," je zapisala v tvitu.
Kremelj obsodbe Kara-Murze na 25-letno zaporno kazen ni želel komentirati. "Veste, da nikoli ne komentiramo sodnih odločitev in tudi tokrat tega ne bomo storili," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje