V Magdeburgu se je pred cerkvijo Johanniskirche, ki je postala glavni kraj žalovanja v mestu, zbralo več sto ljudi. Foto: AP
V Magdeburgu se je pred cerkvijo Johanniskirche, ki je postala glavni kraj žalovanja v mestu, zbralo več sto ljudi. Foto: AP

V soboto zvečer so moškega privedli pred sodnika, preiskava napada se nadaljuje. "Sodnik je odredil preiskovalni pripor zaradi petih umorov, večkratnih poskusov umora in več nevarnih telesnih poškodb," je sporočila policija.

Nagib za napad še vedno ni znan, po navedbah državnega tožilca Horsta Walterja Nopensa pa bi to lahko bilo nezadovoljstvo napadalca z obravnavo beguncev iz Savdske Arabije v Nemčiji. Nopens je sicer dejal, da oblasti še ne vedo, ali je šlo za teroristični napad.

Policija je potrdila, da so bile v incidentu poleg devetletnega otroka ubite štiri ženske.

Foto: AP
Foto: AP

Delil zapise, povezane s sovraštvom do islama

50-letni moški, zdravnik po rodu iz Savdske Arabije, je v petek zvečer z avtomobilom zapeljal v množico ljudi na božičnem sejmu v Magdeburgu. Policija ga je pridržala na kraju dogodka. Moški naj bi se opredeljeval kot kritik islama. Po navedbah varnostnih virov v Riadu je Savdska Arabija nanj nemške oblasti opozorila pred enim letom in zahtevala njegovo izročitev, a ga Nemčija ni želela izročiti, ker je užival azil pred političnim pregonom.

Osumljenec naj bi bil nekdanji šiitski musliman, ki je na spletu delil ekstremistične zapise, povezane s sovraštvom do islama. V Nemčijo je prišel leta 2006, leta 2016 pa je pridobil status političnega begunca.

Kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, je tožilstvo v Magdeburgu dejalo, da se je osumljenec počutil preganjanega od domovine Savdske Arabije. Po množičnem sprejemu beguncev v Nemčiji leta 2015 je kanclerki Angeli Merkel, v kateri je videl snovalko islamizacije Evrope, želel smrt. Podpiral in delil je stališča skrajne desne, islamofobne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je njegovo dejanje obsodila, obenem pa ga ni mogla instrumentalizirati v svoje politične namene, saj ne sodi v enačbo islamskega terorizma.

Kot dodaja Derčar, ga je sodišče v Rostocku leta 2013 obsodilo na 90 dni zapora zaradi motenja javnega miru, ker je grozil s kaznivimi dejanji. Osrednji svet nekdanjih muslimanov ga je označil za psihopata, ki naj bi njihovo organizacijo teroriziral leta in leta, saj naj za njegov okus ne bi bili dovolj sovražni do islamizma.

Glede na dosedanje ugotovitve je napadalec deloval sam, policija je izključila možnost sostorilca. Na prizorišče sejma naj bi zapeljal po poti, namenjeni reševalnim službam.

Nemška vlada sproža preiskavo, ali so varnostne službe naredile napako

Vlada obljublja razjasnitev morebitnih nepravilnosti pri delovanju varnostnih služb

Nemška vlada je napovedala, da bo sprožila preiskavo, ki naj bi razjasnila domnevne napake varnostnih služb pri preprečevanju napada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Preiskovalni organi bodo razjasnili vse vidike primera, med drugim bodo natančno preučili vse pretekle namige in načine, kako so bili ti obravnavani, je za časnik Bild am Sonntag povedala notranja ministrica Nancy Faeser.

Ministrico bosta o morebitnih nepravilnostih, ki bi lahko vodile do napada, 30. decembra zaslišala nadzorni odbor parlamenta in odbor Bundestaga za notranje zadeve. Odbora bosta zaslišala tudi več visokih uradnikov.

Savdska tajna služba je pred enim letom nemško tajno službo opozorila na domnevnega napadalca, saj je v objavi na omrežju X grozil, da bo Nemčija plačala visoko ceno za svoj odnos do saudskih beguncev, poroča Spiegel. Nemška policija je v lanski oceni tveganja ugotovila, da ne predstavlja posebne nevarnosti, poroča časnik Die Welt.

Nemški urad za migracije in begunce je sporočil, da je lani prejel namig o moškem, ki je osumljen napada. Namig so prejeli pozno poleti 2023 preko družbenih omrežij, je urad objavil na omrežju X. Ker niso preiskovalno telo, so prijavitelja napotili k pristojnim organom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na spletu so se pojavili tudi posnetki zaslona s sporočili, ki opozarjajo urad na domnevnega storilca, a njihove verodostojnosti ni bilo mogoče preveriti.

Posledice napada v Magdeburgu. Foto: AP
Posledice napada v Magdeburgu. Foto: AP

Shod desničarjev

V soboto je v središču Magdeburga potekal tudi shod desničarjev, udeležilo se ga je okrog 2000 ljudi, ki so zahtevali remigracijo, torej izgone tujcev. Prišlo je do nekaj manjših prerivanj s policisti. Izvršni direktor deželne mreže migrantskih organizacij Saške - Anhalt Mamad Mohamad je spomnil, da je naloga vseh demokratičnih sil zagotoviti, da Magdeburg ne bo padel v vrtinec skrajnih ideologij.

Ljudje pred katedralo v Magdeburgu polagajo rože in cvetje. Foto: AP
Ljudje pred katedralo v Magdeburgu polagajo rože in cvetje. Foto: AP

Še naprej se vrstijo odzivi

V katedrali v Magdeburgu je v soboto zvečer potekala tudi žalna slovesnost, ki so se je udeležili svojci žrtev, reševalci in uradniki, med njimi tudi nemški kancler Olaf Scholz. Še naprej se vrstijo izrazi sožalja. Ameriški predsednik Joe Biden je zapisal, da nobena skupnost ali družina "ne bi smela preživeti tako zavržnega in mračnega dogodka, še posebej nekaj dni pred praznikom veselja in miru". Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je napad izkoristil za kritiko evropske migracijske politike, češ da obstaja povezava med begunci in terorizmom. Te v Nemčiji ne zanikajo in to bo gotovo okrepilo ostro debato v volilni kampanji pred nemškimi parlamentarnimi volitvami.

V nekaterih državah, med drugim v Avstriji in Italiji, so oblasti okrepile varnostne ukrepe na božičnih sejmih. Na Nizozemskem ocenjujejo, da obstaja resna grožnja napada, zato v državi ostaja v veljavi druga najvišja stopnja ogroženosti, ki so jo uvedli decembra lani.

Osumljeni po napadu v Magdeburgu obtožen umora petih ljudi