Raziskava Univerze Oxford bo prva tovrstna na svetu in bo trajala 13 mesecev. Sodelovalo bo 800 prostovoljcev, starejših od 50 let, ki do zdaj še niso prejeli cepiva. Študija bo preučevala različne kombinacije prvega in drugega odmerka cepiva proti covidu-19 proizvajalcev AstraZenece in Pfizerja v presledkih štirih in 12 tednov.

Britanski sekretar za razvoj cepiva Nadhim Zahawi je sporočil, da so študiji namenili sedem milijonov funtov (osem milijonov evrov), vendar bodo prvi izsledki na voljo šele poleti, zato "za zdaj ne bodo spreminjali programa cepljenja".

Cepljenje po vsem svetu trenutno poteka tako, da oseba prejme dva odmerka istega cepiva. Združeno kraljestvo je prva zahodna država, ki je začela lasten program cepljenja. Doslej so cepili več kot deset milijonov ljudi in so prvi v Evropi po številu cepljenih na 100.000 prebivalcev.

Združeno kraljestvo je sprožilo tudi mednarodni trend povečevanja razmika med dvema odmerkoma cepiva na 12 tednov, da bi tako prvi odmerek cepiva dobilo čim več posameznikov.

Sorodna novica V pričakovanju cepiva AstraZenece, ki se lažje prinese do uporabnikov

Raziskava oxfordske univerze prihaja v času težav z dobavami cepiva. Namen raziskave je zagotoviti večjo prilagodljivost pri cepljenju in s tem tudi uspešno premagati morebitne motnje v oskrbi. Znanstveniki tudi menijo, da bi lahko kombinacija različnih cepiv zagotovila še boljšo zaščito pred okužbo z novim koronavirusom, poroča BBC.

"Glede na neizogibne izzive imunizacije velikega števila prebivalstva proti covidu-19 in morebitne omejitve pri oskrbi s cepivom po svetu bo nedvomno prednost, če bomo imeli podatke, ki bi lahko podpirali prilagodljivejši program imunizacije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal glavni britanski epidemiolog Jonathan Van-Tam. Dodal je, da je celo mogoče, da bi lahko kombinacija različnih cepiv proti covidu-19 okrepila imunski odziv, saj bi lahko povzročila višje ravni protiteles, ki bi trajale dlje.

Mešanje cepiv je bilo učinkovito pri eboli, hepatitisu, otroški paralizi ...

Profesor Matthew Snape z Univerze v Oxfordu je raziskavo označil za "izjemno vznemirljivo". Dodal je, da bo raziskava zagotovila podatke, ki bodo ključni za cepljenje tako v Združenem kraljestvu kot po svetu. Dosedanje izkušnje s cepivi kažejo, da je mešanje cepiv lahko učinkovito, kot se je to izkazalo pri eboli. Sekretar Zahavi je izpostavil še primere cepljenja proti hepatitisu, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Če bo raziskava podala pozitivne izide, bo moral neodvisni britanski regulator za zdravila uradno oceniti varnost in učinkovitost katerega koli novega režima cepljenja, preden bo ta uveden za posameznike, navaja AFP.

Izsledki nove britanske študije medtem nakazujejo, da protitelesa pri večini ostanejo v telesu najmanj šest mesecev po okužbi z novim koronavirusom. Britanska organizacija UK Biobank je študijo izvedla na 1700 ljudeh, pri čemer gre za eno največjih na svetu doslej, poroča BBC.

88 odstotkov ljudi protitelesa ohranilo pol leta po okužbi

Uk Biobank je skupino 20.000 ljudi med 27. majem in 4. decembrom lani vsak mesec testiral na protitelesa. Odkrili so jih pri skupno 1699 ljudeh, kar nakazuje na okužbo z novim koronavirusom. Pri 88 odstotkih so protitelesa v krvi ostala tudi šest mesecev po okužbi. Tudi pri preostalih 12 odstotkih je mogoče, da so ohranili določeno zaščito pred poznejšo okužbo, čeprav so njihova protitelesa padla pod prag, merjen v študiji, poroča BBC.

"Čeprav ne moremo biti prepričani, kako je prisotnost protiteles povezana z imunostjo, izidi kažejo, da so ljudje lahko zaščiteni pred nadaljnjo okužbo vsaj šest mesecev po okužbi," je povedala prva znanstvenica organizacije Naomi Allen.

Najpogostejši simptom koronavirusne bolezni 19 pri 1699 ljudeh, ki so imeli v krvi protitelesa, je bila izguba voha in/ali okusa, ki se je pojavila pri 43 odstotkih ljudi. 26 odstotkov je poročalo o kašlju, 28 odstotkov o vročini, 20 odstotkov pa ni imelo nobenih simptomov bolezni.