Potem ko je bil lanski april brutalen (indeks Nasdaq je na primer padel za 15 odstotkov), se je letošnji izkazal z rastjo. Indeks S & P 500 je pridobil 1,5 odstotka, tako da je od začetka leta za 8,6 odstotka v plusu. Aprilska rast delnic še zdaleč ni bila vsesplošna, pridobivale so predvsem delnice nekaterih velikih tehnoloških podjetij in tudi delnice v defenzivnih panogah. Na drugi strani se je indeks delnic manjših podjetij Russell 2000 v aprilu spustil 1,9 odstotka nižje, saj je še vedno opazno, da se je med vlagatelje naselil strah, da bi morale občutno višje obrestne mere v drugi polovici leta povzročiti recesijo in nadaljnje krčenje dobičkov, ki za zdaj k sreči še ni prav dramatično. Če so konec marca projekcije kazale, da bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v prvem četrtletju nazadovali v povprečju za 6,7 odstotka, je zdaj slika nekoliko lepša: dobički naj bi bili nižji le za 3,7 odstotka. Foto: Reuters
Potem ko je bil lanski april brutalen (indeks Nasdaq je na primer padel za 15 odstotkov), se je letošnji izkazal z rastjo. Indeks S & P 500 je pridobil 1,5 odstotka, tako da je od začetka leta za 8,6 odstotka v plusu. Aprilska rast delnic še zdaleč ni bila vsesplošna, pridobivale so predvsem delnice nekaterih velikih tehnoloških podjetij in tudi delnice v defenzivnih panogah. Na drugi strani se je indeks delnic manjših podjetij Russell 2000 v aprilu spustil 1,9 odstotka nižje, saj je še vedno opazno, da se je med vlagatelje naselil strah, da bi morale občutno višje obrestne mere v drugi polovici leta povzročiti recesijo in nadaljnje krčenje dobičkov, ki za zdaj k sreči še ni prav dramatično. Če so konec marca projekcije kazale, da bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v prvem četrtletju nazadovali v povprečju za 6,7 odstotka, je zdaj slika nekoliko lepša: dobički naj bi bili nižji le za 3,7 odstotka. Foto: Reuters
Potem ko se je lani prvič po letu 2008 zgodilo, da so se tečaji delnic Appla, Amazona, Googla (Alphabeta) in Microsofta znižali (pri vseh štirih delnicah) in da so vsi izgubili več od indeksa S & P 500, je letos zgodba popolnoma nasprotna.
Potem ko se je lani prvič po letu 2008 zgodilo, da so se tečaji delnic Appla, Amazona, Googla (Alphabeta) in Microsofta znižali (pri vseh štirih delnicah) in da so vsi izgubili več od indeksa S & P 500, je letos zgodba popolnoma nasprotna. "Big Tech" je spet v modi, tečaji gredo občutno navzgor, sveži podatki kažejo, da ta podjetja spet uspešno poslujejo. V četrtek bo o rezultatih poslovanja med januarjem in marcem poročal Apple. Foto: Reuters

Krovno Facebookovo podjetje Meta je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo za 28,65 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni 2,7-odstotno rast na letni ravni. Gre za prvo rast prihodkov v zadnjih štirih četrtletjih, ob tem pa navdušuje tudi Metin optimističen pogled naprej, saj za tekoče četrtletje pričakuje med 29,5 in 32,0 milijarde dolarjev prihodkov. "Za nami je uspešno četrtletje in naša skupnost še naprej raste. Ob tem postajamo tudi vse učinkovitejši," je povedal izvršni direktor družbe Mark Zuckerberg, ki vse bolj stavi na metaverzum (svet virtualne resničnosti), za katerega verjame, da bo naslednja točka preboja na spletu.

Rekord je še vedno precej oddaljen
Čeprav se je Metin čisti četrtletni dobiček znižal za 24 odstotkov (na 5,7 milijarde dolarjev), to ni ustavilo navdušenih kupcev, ki so ceno delnice v četrtek "zlicitirali" 15 odstotkov višje, na raven nad 240 dolarjev. To je 170 odstotkov več od novembrskega dna, a še vedno 37 odstotkov nižje od rekorda iz septembra 2021. Lansko leto se je namreč podjetje soočalo s številnimi težavami. Njegove napovedi o četrtletnih prihodkih v višini več kot 40 milijard dolarjev so bile prenapihnjene, delnice so izgubile dve tretjini vrednosti, očitno pa zdaj Wall Street spet verjame, da je Meta (oziroma Facebook) sposobna zviševati prihodke, pa čeprav še zdaleč ne kot nekoč po dvomestnih stopnjah, kar je posledično prinašalo tudi mastne donose lastnikom delnic.

ExxonMobil podvojil dobiček
Tudi pri preostalih tehnoloških velikanih, zajetih v skupino FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix, Google), je opaziti, da je bilo poslovanje v prvem četrtletju v mnogih segmentih boljše od napovedi, pri čemer bo treba na Applove rezultate počakati do četrtka. Rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih so objavila tudi naftna podjetja. Čeprav je cena nafte občutno nižja kot lani, ko je bil ob koncu aprila brent pri 110 dolarjih, je ExxonMobil (ob višji proizvodnji) podvojil dobiček, bilo ga je za rekordnih 11,4 milijarde dolarjev. Chevron (vodstvo podjetja napoveduje, da bi proizvodnjo nafte v Venezueli letos lahko povišali do 50 odstotkov) je medtem dobiček povečal le za pet odstotkov (na 6,57 milijarde), a je vseeno presegel pričakovanja. Chevronove delnice so kljub temu še vedno šest odstotkov nižje kot na začetku leta.

Tečaj delnic banke First Republic se je zadnji teden znižal za 75 odstotkov, vse verjetnejša je možnost, da bo nadzor prevzela Zvezna uprava za zavarovanje depozitov, nato pa bo pristala v zavetju večje banke. Kot glavni kandidat se ome nja JPMorgan Chase. Foto: Reuters
Tečaj delnic banke First Republic se je zadnji teden znižal za 75 odstotkov, vse verjetnejša je možnost, da bo nadzor prevzela Zvezna uprava za zavarovanje depozitov, nato pa bo pristala v zavetju večje banke. Kot glavni kandidat se ome nja JPMorgan Chase. Foto: Reuters

Agonija banke First Republic
Med negativnimi presenečenji izstopa Snap. Delnice so se pocenile za 17 odstotkov, saj se podjetje, ki je najbolj znano po aplikaciji Snapchat, prvič od prihoda na borzo (2017) sooča z nižjimi četrtletnimi prihodki. Delnice Pinteresta so utrpele podoben padec, saj je razočaralo vlagatelje z neprepričljivo napovedjo poslovanja v drugem četrtletju. Poglavje zase pa je banka First Republic. Delnice so letos strmoglavile že za 97 odstotkov, ta teden pa so na udaru predvsem po objavi podatka, da je banka v prvem četrtletju izgubila za več kot sto milijard dolarjev depozitov. Banka z 233 milijardami dolarjev bilančne vsote se krčevito bori za preživetje, vse verjetnejša je možnost, da jo čaka prisilna poravnava in da bodo bančni regulatorji prevzeli nadzor nad njenimi vlogami.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)34.098 točk (+0,9 %)
S & P 500 (New York)4.169 točk (+0,9 %)
Nasdaq (New York)12.226 točk (+1,3 %)
DAX (Frankfurt)15.922 točk (+0,6 %)
Nikkei (Tokio)29.027 točk (+1,2 %)
SBITOP (Ljubljana)1.230 točk (-0,3 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,16 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,42 %
dolarski indeks101,7 (-0,1 %)
EUR/USD1,1022 (+0,6 %)
EUR/CHF0,9855 (+0,6 %)
bitcoin29.200 USD (+6,5 %)
nafta brent80,1 USD (-1,9 %)
zlato1.989 USD (+0,5 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,618 %; 3,250 %
V torek in sredo bo zasedal Fed, v četrtek pa še Evropska centralna banka. Pričakovanja so pri obeh ista: dvig obrestne mere za četrtino odstotne točke. V območju evra se inflacija v aprilu ni bistveno umirila, še več, v Franciji in Španiji se je okrepila, je pa v Nemčiji zdrsnila na 7,2 odstotka, kar je najmanj po lanskem avgustu. V Sloveniji inflacija ni več dvomestna, aprila je bila 9,4-odstotna. Foto: Reuters
V torek in sredo bo zasedal Fed, v četrtek pa še Evropska centralna banka. Pričakovanja so pri obeh ista: dvig obrestne mere za četrtino odstotne točke. V območju evra se inflacija v aprilu ni bistveno umirila, še več, v Franciji in Španiji se je okrepila, je pa v Nemčiji zdrsnila na 7,2 odstotka, kar je najmanj po lanskem avgustu. V Sloveniji inflacija ni več dvomestna, aprila je bila 9,4-odstotna. Foto: Reuters

Fed naj bi v sredo obresti zvišal za 25 točk
Pozornost tržnih udeležencev se bo v novem tednu od četrtletnih objav spet preusmerila k potezam ameriške centralne banke. Fed naj bi po dvodnevni majski seji v sredo sporočil, da ključno obrestno mero zvišuje še za četrt odstotne točke, na 5,0-5,25 odstotka, saj se inflacija umirja počasneje od želja. Marčevski indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je Fedovo priljubljeno merilo inflacije (in pomembno vpliva na odločitve o obrestnih merah), se je na mesečni ravni zvišal za 0,1 odstotka, na letni pa za 4,2 odstotka, kar je občutno manj kot februarja (5,1 %). Vseeno razloga za zadovoljstvo ni, saj se je osnovna PCE-inflacija (torej brez upoštevanja volatilnih cen hrane in energije) na mesečni ravni zvišala za 0,3 odstotka (na letni pa rahlo zdrsnila s 4,7 na 4,6 odstotka).

Telekomovi delničarji brez dividende?
Vseevropski indeks Stoxx 600 je aprila pridobil 1,9 odstotka, tako kot v ZDA pa so se najbolje odrezale delnice defenzivnih sektorjev. Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP aprila povzpel za 2,5 odstotka, v zadnjem tednu pa se je njegova vrednost malce znižala, potem ko se je tečaj Telekomovih delnic spustil 4,6 odstotka nižje (na 52 evrov). Telekom je objavil podatke o lanskem poslovanju, čisti dobiček se je znižal za odstotek na 37,5 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da Telekom letos ne izplača dividende, saj je izkoristil državno pomoč (za blažitev visokih cen električne energije) in bi jo moral v primeru razdelitve dobička vrniti. Podobna zgodba je bila teden prej tudi pri Cinkarni, pri kateri pa delničarji vendarle upajo, da se bo razpletlo drugače in da na skupščini dosežejo izplačilo dividende. Navsezadnje so v zadnjih letih na skupščinah vedno izglasovali, da je bila dividenda (precej) višja od predloga uprave ...