Organizacije Germanwatch, nemški New Climate Institute in mreža Climate Action Network so poročilo o napredku držav pri blaženju podnebnih sprememb pripravili že dvajsetič, prva tri mesta pa še vedno ostajajo prazna, saj, kot poudarjajo, prav nobena država na svetu a tem področju ne stori dovolj.

"Zato si nobena država ne zasluži prostora na odru, kar je skrb vzbujajoče sporočilo," je ob tem izjavil Jan Bruck iz organizacije Germanwatch. Najbolje ocenjena je že četrtič zapored Danska, sledijo Nizozemska, Združeno kraljestvo, Filipini in Maroko. Analiza vključuje 63 držav, ki so skupno odgovorne za 90 odstotkov svetovnih izpustov.

Slovenija napredovala za 11 mest

Slovenija je med srednje dobro ocenjenimi državami in je od lani za 11 mest napredovala. Oceno srednje dobro je prejela na področju podnebnih politik in zniževanja izpustov toplogrednih plinov, kar pa je v večini posledica finančnih težav Termoelektrarne Šoštanj in posledično verjetnega izhoda iz premoga pred letom 2033, kot je načrtovano. Na področjih obnovljivih virov in učinkovite rabe energije pa je ocenjena z oceno "nizko". Kritike je dobila tudi na račun tega, ker nima načrtov glede opuščanja nafte in plina ter zaradi fosilnih subvencij, ki so še vedno višje od tistih za obnovljive vire.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na srednem zasedanju v nacionalni izjavi poudaril slovenski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in proučevanje možnosti, da bi to dosegli že prej. Podnebna varnost je po njegovih besedah tudi ena izmed prednostnih nalog delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, pri tem pa je treba spoštovati enakopravnost spolov in človekove pravice.

Bo do petka preboj?

Na konferenci v Bakuju naj bi določili nov finančni cilj glede sredstev, ki jih razvite države namenjajo podnebnim ukrepom v državah v razvoju. Konferenca naj bi se po dveh tednih končala v petek, a doslej ni napredka niti glede višine teh sredstev niti glede tega, kdo vse naj bi ta sredstva prispeval oziroma ali se ne bi morale skupini donatoric pridružiti tudi Kitajska, Južna Koreja in druge hitro razvijajoče se azijske države ter bogate zalivske države, s čimer bi tudi skupno višino teh sredstev lahko povečali. Razvite države so šele pred dvema letoma izpolnile cilj iz leta 2009, da bodo letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju namenjale 100 milijard dolarjev. Številka, ki jo kot zahtevo držav v razvoju slišimo zdaj, je 1300 milijard. Za primerjavo: svetovne subvencije za fosilna goriva znašajo kar 7000 milijard letno ali več kot sedem odstotkov svetovnega BDP-ja.

Po besedah ministra Kumra se sicer zdaj, ko se bližamo koncu konference, pričakovanja vendarle nekoliko zvišujejo. "Še vedno so velika razhajanja glede tega, kako velika naj bi bila številka sredstev za podnebno financiranje, kjer si nihče ne upa podati prvega predloga, in danes te številke še ne pričakujem," je dejal Kumer.

Glede blaženja ni nobenega napredka. "Absolutno ne smemo iti nazaj od tega, kar je bilo sprejeto v Dubaju. Idealno bi bilo, če bi šli korak naprej. Trenutno, kot kaže, pa si prizadevamo za to, da se obdržijo zaveze oziroma sklepi iz Dubaja," je poudarila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.

Tudi po besedah predstavnice društva Focus Barbare Kvac napredka na pogajanjih še ni, vse ključne točke so še povsem odprte. "Glede cilja za financiranje podnebnih ukrepov je krivda na strani bogatih držav, ker niso pripravljene sprejeti svoje odgovornosti. Prav tako ni nobenega napredka glede lanskega dogovora o odmiku od fosilnih goriv."

Medtem analize podatkov znova kažejo, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini merjenj in s tem še toplejše od lanskega, ki je prejšnje temperaturne rekorde krepko preseglo. 14 mesecev zapored je bilo na splošno najtoplejših glede na primerljiva obdobja v zgodovini. S posledicami že živimo. Ekstremni vremenski pojavi, kot so dolgotrajni vročinski valovi, suše, huda neurja in katastrofalne poplave, so postali del vsakdanjosti velikega dela sveta in nič neobičajnega niti pri nas.

Že več kot 30 let so države podpisnice okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju zavezane, da bodo koncentracije toplogrednih plinov v ozračju omejile na raven, ki bo preprečila nevarne posledice človekovega vplivanja na podnebni sistem. Ob podpisu okvirne konvencije je bila koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju okrog 356 delcev na milijon. Danes znaša že okrog 422 delcev na milijon in se še povečuje.