Potem ko je bila z nafto bogata država, ki gosti letošnjo podnebno konferenco, v zadnjih mesecih in tednih deležna kritik, da zaradi izkoriščanja fosilnih goriv ni primerna gostiteljica podnebne konference ZN-a, je Alijev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP to označil za "dobro usklajeno kampanjo obrekovanja in izsiljevanja".

Dejal je, da narodov ne bi smeli soditi po tem, katere naravne vire imajo in kako jih uporabljajo. "Nafta, plin, veter, sonce, zlato, srebro, baker ... Vse to so naravni viri in držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in da jih prinašajo na trg, saj jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo," je dejal delegatom v Bakuju.

"Kot predsedujoči konferenci COP29 se bomo odločno zavzemali za zeleni prehod in to tudi počnemo. Hkrati pa moramo biti realistični," je dejal Alijev, ki je naftne in plinske vire svoje države označil za "božji dar".

Posebno kritiko je namenil ZDA, ki so zgodovinsko največji svetovni onesnaževalec z ogljikom, in Evropski uniji.

"Žal so dvojna merila, navada pridiganja drugim državam in politična hinavščina sta postali nekakšen modus operandi nekaterih politikov, nevladnih organizacij pod državnim nadzorom in lažnih medijev v nekaterih zahodnih državah," je dejal.

Azerbajdžan naj bi proizvodnjo zemeljskega plina povečal za tretjino

Kot poroča AFP, ima Azerbajdžan sedem milijard sodov zalog nafte in je ena prvih držav na svetu, ki komercialno pridobiva nafto. Prihodki iz proizvodnje nafte in plina pa predstavljajo približno 35 odstotkov bruto domačega proizvoda države in skoraj polovico državnega proračuna. Vlada trdi, da se bodo ti prihodki do leta 2028 zmanjšali na 22 odstotkov BDP-ja.

Od osamosvojitve od Sovjetske zveze leta 1991 je Azerbajdžan proizvedel 1,05 milijarde ton nafte in naj bi v naslednjem desetletju povečal proizvodnjo zemeljskega plina za več kot tretjino. Približno 75 odstotkov trenutnega azerbajdžanskega izvoza gre na evropske trge.

Leta 2022 je Evropska komisija z Bakujem podpisala dogovor o podvojitvi uvoza plina iz te države, da bi zmanjšala odvisnost Evrope od ruskega plina – sporazum, ki ga je Alijev prav tako branil v današnjem govoru na prizorišču podnebne konference. "To ni bila naša ideja. Prosili so nas za pomoč in rekli smo – v redu, Evropi bomo pomagali pri energetski varnosti," je dejal.

Drugi dan vrha COP29 je priložnost, da voditelji držav opozorijo na prednostne naloge in konkretne zaveze ter ukrepe, ki jih sprejmejo v domači državi, med drugim tudi glede izpolnjevanja ciljev Pariškega sporazuma, kot je ohranitev omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Guterres: Čas se izteka

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na vrhu dejal, da se čas za omejitev dviga svetovnih temperatur izteka, in pozval svetovne voditelje, naj zagotovijo več denarja za preprečevanje humanitarnih katastrof, ki jih povzročajo podnebne spremembe. "Svet bo to moral plačati, sicer bo ceno plačalo človeštvo," je dejal Guterres. "Slišimo tiktakanje ure. Čas, da omejimo dvig svetovne temperature na 1,5 stopinje Celzija, se izteka," je še dejal.

Letošnji vrh naj bi se osredotočil na zbiranje več sto milijard dolarjev za financiranje globalnega prehoda na čistejše vire energije in omejitev podnebne škode, ki jo povzročajo emisije ogljika.

V Bakuju v dveh dneh pričakujejo več kot 75 voditeljev, vendar se voditelji nekaterih najmočnejših svetovnih gospodarstev in tudi največjih onesnaževalk odpovedali udeležbo. Med voditelji iz skupine gospodarsko najmočnejših držav G20, ki prispevajo skoraj 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov, so udeležbo med drugim odpovedali Joe Biden, Ši Džinping, Narendra Modi in Emmanuel Macron.

Podnebni odposlanec Washingtona John Podesta želi pomiriti države v Bakuju, da vnovična izvolitev Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA ne bo končala prizadevanj države glede zajezitve globalnega segrevanja, četudi bo to vprašanje "v drugem planu".

WWF: Države so razdeljene

Vrh se je začel v ponedeljek s tehničnim dogovorom, ki naj bi bil ključen za začetek trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida na mednarodnih trgih, ki ga podpira ZN in ki bi financiral projekte za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vrednosti več milijard dolarjev.

Toda kljub pozivom k sodelovanju se je prvi dan COP29 začel klavrno, saj so nesoglasja pri potrditvi uradnega dnevnega reda konference za nekaj ur preložila začetek uradnih postopkov. "To bo težek COP. Države so razdeljene. Primanjkuje nam zaupanja," je za AFP dejala vodja svetovne podnebne in energetske politike pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) Fernanda Carvalho.

Na torkovi novinarski konferenci so uradniki COP29 skušali usmeriti pozornost na glavni cilj vrha – sklenitev dogovora o letnem financiranju držav v razvoju v višini do enega bilijona dolarjev za podnebne spremembe.

"Sprejetje odločnih podnebnih ukrepov je v interesu vseh držav, tudi največjih in najbogatejših. Zakaj? Ker podnebna kriza hitro postaja ubijalka gospodarstva," je dejal Simon Stiell, vodja okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja (UNFCCC).

Kot je za Drugo jutranjo kroniko poročal posebni poročevalec RTV Slovenija iz Bakuja Adrijan Bakič, je bil prvi dan podnebne konference Združenih narodov v Bakuju v znamenju novih alarmantnih podatkov Svetovne meteorološke organizacije, pozivov k iskanju skupne rešitve za podnebne finance in zapletov pri potrjevanju dnevnega reda konference.

Pričakovanja, da bo COP29 konec prihodnjega tedna prinesel otipljiv rezultat kljub vsemu temu niso nič manjša. A vsi se zavedajo, da bodo pogajanja zelo naporna, je še poročal Bakič.