Gre za oceno strokovnjakov organizacij Znanstveniki za svetovno odgovornost in Observatorij za konflikt in okolje iz leta 2022.

Težavno je že samo zbiranje podatkov o izpustih, so na dogodku, ki je potekal v okviru podnebne konference ZN-a v Bakuju (COP29), opozorili poznavalci področja.

Vplivi toplogrednih plinov iz vojaškega sektorja na segrevanje planeta se do zdaj še niso uvrstili na glavni dnevni red podnebnih konferenc.

Eden ključnih razlogov, ki vpliva na to, je dejstvo, da je v skladu s Pariškim sporazumom iz leta 2016 poročanje o nastanku teh izpustov prepuščeno prostovoljni odločitvi posamezne države.

Kot je na dogodku pozvala Linsey Cottrell iz britanskega Observatorija za konflikt in okolje, je treba pravila spremeniti in ob tem vzpostaviti redno, točno in pregledno zbiranje podatkov o posledicah, ki jih izpusti tankov, letal in oklepnikov puščajo v okolju.

Vpliv izpustov toplogrednih plinov iz naslova vojaških aktivnosti in strategije njihovega zmanjšanja pa so večinoma izključeni tudi iz obstoječih nacionalnih podnebnih načrtov držav. V okviru priprav novih različic omenjenih dokumentov, ki jih morajo države pripraviti do začetka prihodnjega leta, Cottrell meni, da se dosedanja praksa pod okriljem konvencije ZN-a o spremembi podnebja ne bi smela več dopuščati.

K segrevanju planeta prispevajo tudi vojne

O razsežnosti prispevkov vojn k izpustom toplogrednih plinov je v izjavi medijem ob robu dogodka spregovoril Lennard de Klerk iz Iniciative o izpustih toplogrednih plinov iz vojn.

Kot je dejal, je o tem opravljenih vse več izračunov izpustov, tudi za vojno v Ukrajini. Doslej so o tem izdali več poročil, pri tem pa ugotovili, da vojna prispeva 75 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je "enako, kot če bi na ceste v letu dni postavili 90 milijonov avtomobilov na naftne derivate", je poudaril.

Kot primer dobre prakse poročanja o izpustih iz vojaškega sektorja je bila na dogodku, ki ga je pomagalo soorganizirati tudi slovensko ministrstvo za obrambo, predstavljena Slovenska vojska.

Kot je v Bakuju pojasnil polkovnik in vodja sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na ministrstvu za obrambo Robert Šipec, njihove aktivnosti med drugim obsegajo vse od energetske prenove vojašnic do postavljanja fotovoltaike na strehe njihovih objektov.

"Težnja je, da naše premične zmogljivosti, ki jih gradimo na tak ali drugačen način, se pravi pametna oporišča, dejansko opremimo s sodobno tehnologijo z alternativnimi viri energije in na kraju samem proizvedemo le energijo, ki jo porabimo. Je pa za to potrebne izredno veliko energije, ki je ni enostavno pridobiti," je o aktivnostih razložil ob robu dogodka na COP29 .

Če bi želeli na misiji, kot je bila denimo v Afganistanu, proizvesti 5000 litrov sintetičnega goriva, bi potrebovali 70 hektarjev fotovoltaičnih celic, je ponazoril Šipec in ob tem omenil tudi druge rešitve, kot so mikrojedrske elektrarne, do uporabe katerih je še daleč. "Je pa to področje, v raziskave in razvoj katerega vlaga tudi slovensko ministrstvo za obrambo," je zatrdil.

Na tem področju se na ministrstvu povezujejo s slovenskimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami, kot je na primer Institut Jožef Stefan. "Da ne bi koga izključili, smo ustanovili Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem področju (SiENE). Vanj so vključeni vsi inštituti in tudi industrija, ki imajo to željo," je dejal Šipec. Kot je dodal, je trenutno v teku veliko projektov, katerih namen je pripeljati "zelo koristne nove zadeve v Slovensko vojsko ali tudi v širši slovenski prostor".