Voditelji Tonge, Fidžija, Palava in Papue Nove Gvineje so dejali, da bo program pomagal otoškim državam pri boju proti trgovini z drogami, nezakonitemu ribolovu in gospodarskemu kriminalu v regiji. Načrt je bil soglasno sprejet na forumu pacifiških otokov v Tongi.

"Tihi ocean je največje območje na planetu Zemlja, ki ga ne nadzoruje policija," je v Tongi dejal predsednik vlade Papue Nove Gvineje James Marape. Papua Nova Gvineja bo s pomočjo Avstralije gostila prvega od štirih centrov za policijsko usposabljanje, ki bodo zgrajeni po vsej regiji v okviru pacifiške policijske pobude, je dejal.

Pobuda bo vzpostavila večdržavno policijsko enoto, ki jo bo v primeru večjih dogodkov ali kriz mogoče napotiti v države v regiji. Vsaka od pacifiških držav se bo odločila, ali bo prispevala k novi večnacionalni policijski enoti, prav tako pa nobena država ne bo prisiljena sprejeti njene pomoči.

Središče za usklajevanje bo v Brisbanu, je povedal avstralski predsednik vlade Anthony Albanese. Avstralija in Nova Zelandija sta v preteklosti v regiji že zagotavljali policijsko podporo v kriznih razmerah, po novem načrtu pa bodo pacifiški otoki lahko prevzeli večjo vlogo.

"Države se bodo odločile, na kakšen način bodo sodelovale, vendar bo proces potekal pod vodstvom pacifiške policije ter s precejšnjo finančno podporo Avstralije," je dejal Albanese.

Predsednik Palava Surangel Whipps mlajši je dejal, da je bil Palav, ki je ena od treh pacifiških držav z diplomatskimi odnosi s Tajvanom, lani tarča treh večjih kibernetskih napadov, pobuda pa je "prizadevanje vseh nas, da skupaj rešimo varnostne izzive, ki jih imamo".

Zmanjšanje vpliva Kitajske

Albanese je dejal, da bodo z načrtom države v Tihem oceanu lahko "same poskrbele za varnost", vendar pri tem ni omenil ne ZDA ne Kitajske, ki se borita za vpliv v regiji. Na vprašanje, ali sporazum pomeni, da se nobeni pacifiški otoški državi za pomoč ni treba obrniti h Kitajski, odgovoril, da gre za to, "da pacifiška družina sama skrbi za varnost v Tihem oceanu. Ne gre za nobeno drugo državo", je poročal Guardian.

Predsednik vlade Tonge Siaosi Sovaleni je dejal, da se morajo članice foruma 18 pacifiških otokov po lastni presoji odločiti, kako bodo sodelovale, potem ko so diplomati Vanuatuja in Salomonovih otokov, ki sta tesno povezana s Pekingom, izrazili zadržke. Predsednik vlade Vanuatuja Charlot Salwai je pred tem javno izrazil zaskrbljenost, da bi bil lahko načrt namenjen zahodnim strateškim interesom.

Cilj pobude je zmanjšati potrebo držav v regiji, da se po pomoč obračajo na Kitajsko, ki že ima policijske enote na Salomonovih otokih in Kiribatiju. Canberra je pred tem že dejala, da Kitajska ne bi smela imeti "nobene vloge" pri nadzorovanju pacifiških otokov.