Glede prihodnosti EU-ja imata predsednika precej podobni stališči. "Oba vidiva priložnost za mir, varnost in blaginjo v bolj povezani Evropi," je poudaril Pahor. Če bo EU bolj razslojen, pa obe državi želita biti ob boku Francije in Nemčije, je pojasnil.
Podobno stališče je podal tudi Kiska. Slovaška je po njegovih besedah sprejela stališče, da je proevropska in proatlantska država. Kot je dodal, je v obeh državah močna ruska propaganda, s katero želijo Rusi razdeliti Unijo in jo oslabiti. Naloga EU-ja pa je, da ostane tak, kot je, in ne dovoli, da ga kdo razdeli.
Slovaška poleg tega meni, da bi moral biti EU odprt za sprejem novih držav. Državam Zahodnega Balkana in tudi nekaterim drugim državam, kot je Ukrajina, je treba po besedah Kiske dati jasen znak, da jih želimo v EU-ju. V nasprotnem primeru bo mogoč večji vpliv drugih držav in s tem večje tveganje za našo regijo, je dejal.
"Vzorno" sodelovanje
Pahor, ki je dejal, da imata s Kisko podobno stališče glede širitvene strategije, je politično sodelovanje med državama ocenil kot vzorno. Slovenija in Slovaška ne sodelujeta samo dvostransko, ampak tudi v okviru višegrajske skupine in v okviru Pobude treh morij.
Govorila sta tudi o gospodarskem sodelovanju med državama, pri čemer je Pahor poudaril, da je menjava blaga in storitev lani skupaj znašala več kot milijardo evrov. To je po njegovih besedah več kot med Slovenijo in Rusijo.
Kiska je na to temo dejal, da je pomembna predvsem izmenjava izkušenj, denimo na področju turizma. Ta namreč na Slovaškem predstavlja le dva odstotka BDP-ja, v Sloveniji pa 12.
Odstop obeh premierjev
Slovenijo in Slovaško je v zadnjem času zaznamoval odstop predsednikov obeh vlad, vendar pa je skupen samo datum, je poudaril Kiska. Na Slovaškem je namreč premier odstopil zaradi umora preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke.
Umor je sprožil najbolj množične proteste v zgodovini samostojne Slovaške. Ob tem je po besedah Kiske prišlo na plan tudi nezadovoljstvo ljudi s politiki, ki so "pozabili, da je njihova naloga, da služijo ljudem".
Kiska se je sestal tudi s premierjem Mirom Cerarjem, že dopoldne pa je kot prvi tuji državnik položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu. Ta obred bo poslej element programa vseh uradnih obiskov tujih državnikov. Pahor je dejal, da so ga ob tem prevzemali "zelo močni občutki", Kiska pa, da mu je v veliko čast, da je lahko kot prvi predsednik položil venec k spomeniku.
Na slovensko-slovaški poslovni konferenci o priložnostih
V času obiska slovaškega predsednika Andreja Kiska in gospodarske delegacije je v Ljubljani potekala slovensko-slovaška poslovna konferenca. Predstavili so poslovni okolji obeh držav in poslovne priložnosti ter pripravili srečanja med slovenskimi in slovaškimi podjetji. Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro in je iz leta v leto intenzivnejše. Lani je blagovna menjava dosegla skoraj milijardo evrov, a še vedno ostajajo odprte številne priložnosti za njegovo razvijanje in poglabljanje, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. "Obe državi sta izrazito inovacijsko usmerjeni, proaktivni in dinamični, podpirata podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost ter nove tehnologije, predvsem digitalne," je dodal Cantarutti.
Strinjal se je državni sekretar na slovaškem gospodarskem ministrstvu Rastislav Chovanec. "Slovaško poslovno okolje je primerljivo s slovenskim, poslovne prakse in standardi so na splošno podobni. Naša država je med državami EU-ja in OECD-ja eno izmed najhitreje rastočih gospodarstev," je dejal in izrazil upanje, da bodo tovrstni dogodki, še posebej pa individualna poslovna srečanja prispevali k okrepitvi sodelovanja med državama.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje