Slovesnost je potekala v mestni hiši v Sarajevu, prek videokonference pa se je vključilo tudi 25 zdajšnjih in nekdanjih voditeljev, med njimi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell.

Na povabilo posebnega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Valentina Inzka je sodeloval tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Voditelje Bosne in Hercegovine je pozval, naj se skupaj osredotočijo na gospodarske in družbene izzive. Poudaril je, da je naloga političnega vodstva BiH-a, da vzpostavi zaupanje, več vlaga v spravo in se osredotoči na tisto, kar je resnično pomembno za državljane, ter jim tako pokaže pot naprej.

Sorodna novica 25 let Daytonskega sporazuma - prinesel mir, ne pa blaginje

"Vojne rane se v primeru Bosne in Hercegovine še težje celijo in vsi čutimo bolečino tistih, ki so trpeli med vojno. Tega ne smemo nikoli pozabiti," je dejal Pahor in dodal, "da ni boljšega načina za izražanje spoštovanja vojnim žrtvam kot zavezanost trajnemu miru, stabilnosti in spravi".

V tri leta in pol trajajoči vojni med letioma 1992 in 1995 je bilo ubitih več kot 105.000 ljudi. Daytonski sporazum so 21. novembra 1995 v ameriški zvezni državi Ohio sklenili takratni predsednik predsedstva BiH-a Alija Izetbegović, hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Milošević.

Največ razseljenih v Evropi po drugi svetovni vojni

Med vojno je bilo razseljenih 2,2 milijona ljudi, kar je največ v kateri koli državi Evrope po drugi svetovni vojni, navaja Agencija ZN-a za begunce (UNHCR). Mednarodno sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v 24 letih obravnavalo številne vojne zločine in zločine proti človečnosti na ozemlju BiH-a.

Poveljnika vojske bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića, so obsodili na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in obleganja Sarajeva. Nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića so obsodili na 40 let zapora. Haaško sodišče je v svoji zadnji obsodbi leta 2017 vojnih zločinov nad Bošnjaki obsodilo več bosanskih Hrvatov, med njimi načelnika generalštaba HVO-ja Slobodana Praljka, ki je med obravnavo zaužil strup in pozneje umrl.