"Odločeni smo, da bomo izpeljali volitve in da se bo demokratizacija v Pakistanu nadaljevala," je Aziz povedal na tiskovni konferenci in dodal, da bi glede na nastale razmere lahko prišlo do določenega časovnega odstopanja. Obljubil je še, da bodo skušali izredne razmere, ki jih je razglasil predsednik Mušaraf, končati kar se da hitro, izogibal pa se je omembi datumov.

Razmere v Pakistanu se po razglasitvi izrednega stanja zaostrujejo. Aretirani so bili mnogi opozicijski voditelji, med katerimi sta tudi Džaved Hašmi in nekdanji zvezdnik kriketa Imran Kan, ki je v hišnem priporu. Hašmi je na čelu opozicijske Pakistanske muslimanske lige nekdanjega premierja Navaza Šarifa, ki živi v izgnanstvu v Londonu. "Mušarafovi dnevi so šteti. Prišel je čas za konec političnega vpliva vojske," so bile zadnje Hašmijeve besede.

Mušaraf odločen narediti red
Predsednik Pervez Mušaraf je izredno stanje razglasil zaradi "islamistične vstaje in sodnega vmešavanja". Vojska je zasedla televizijske postaje, prekinjene so bile telefonske zveze v prestolnici Islamabad, ustava pa je bila zamrznjena. Mušaraf je svoje privržence pozval k pouličnim protestom.

Vse oči so zdaj uprte v nekdanjo premierko Benazir Buto, ki se je prejšnji mesec po osmih letih izgnanstva vrnila v Pakistan. Po kratkem obisku pri svojemu možu v Dubaju se je Butova po razglasitvi izrednih razmer nemudoma vrnila v Pakistan, zdaj pa vsi čakajo, ali se bo odločila za poziv k protestom ali pa bo Mušarafa skušala prepričati, da spremeni svojo odločitev.

Vprašljiva zmaga na volitvah
Zaradi okrepljenih dejavnosti islamskih skrajnežev in naraščajočega nezadovoljstva opozicije se napetosti v Pakistanu stopnjujejo že nekaj časa, vrelišče pa so dosegle v zadnjih osmih mesecih, ko so se Mušarafu po robu postavili še sodniki. Predsednik je po razglasitvi izrednih razmer zamenjal vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Muhamada Čaudrija, ki je bil oster nasprotnik predsednika. Vrhovno sodišče bi moralo ravno prihodnji teden odločiti o zakonitosti oktobrskih predsedniških volitev, na katerih je Mušaraf premočno zmagal, vendar se je opozicija pritožila na njegovo zmago.

Razmere zahtevale boleče odločitve
Za januarja so napovedane parlamentarne volitve, vendar jih Mušaraf v svojem televizijskem nagovoru ni omenjal. Po njegovih besedah so ga trenutne razmere prisilile k sprejetju bolečih odločitev, vendar se je zanje odločil v dobro Pakistana. "Ne morem dovoliti, da bi država storila samomor," je dejal v dolgem polnočnem govoru, kjer pa ni omenil, kako dolgo bo v državi uvedeno izredno stanje.

Za demokracijo je potreben čas
Mušaraf se je obrnil tudi na zahodne države, ki z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje, saj je Pakistan ena izmed ključnih ameriških zaveznic v boju proti terorizmu, ne gre pa pozabiti tudi, da ima jedrsko orožje. V govoru je zahodne zaveznice opomnil, da od Pakistana ne morejo pričakovati tako stopnjo demokracije, kot jo imajo same in so jo gradile več stoletij. "Dajte nam čas," je dejal 64-letni general, ki je na oblast prišel z državnim udarom leta 1999.

S. J. /G. V./B. T.