Frančišek je med drugim molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje. Foto: Reuters
Frančišek je med drugim molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje. Foto: Reuters
Tradicionalne slovesnosti potekajo tudi v starem (okupiranem) delu Jeruzalemu, kjer je po krščanskem verovanju Jezus na Kalvariji umrl na križu. Foto: Reuters
Kristjani obhajajo obrede Kristusovega trpljenja

Vrhunec dogajanja je bil večerni križev pot v rimskem Koloseju, ki ga je vodil papež Frančišek. "Kristusov križ ni poraz: križ je ljubezen in milost," je na Twitterju zapisal papež, ki je med drugim molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje.

Veliki petek je sicer edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ni maše, se pa po cerkvah vrstijo bogoslužja velikega petka. Na veliki petek papež pridigo prepusti duhovniku z uradnim nazivom pridigar papeške hiše. Od leta 2005 je to italijanski kapucin Raniero Cantalamessa, ki je tokrat ostro obsodil nasilje v imenu vere. Posebej je izpostavil brezbrižnost mednarodnih ustanov do nasilja nad kristjani.

Tradicionalne slovesnosti so potekale tudi v starem delu Jeruzalema, kjer je po krščanskem verovanju Jezus na Kalvariji umrl na križu. Latinski patriarh Fuad Tval je vodil katoliške obrede v baziliki Božjega groba v delu Jeruzalema, ki je sicer pod izraelsko okupacijo.

Bazilika naj bi stala na mestu, kjer so Jezusa pokopali. Na Vii Dolorosa v središču Jeruzalema je kot vsako leto potekal tradicionalni križev pot.

Judje pa bodo drevi ob sončnem zahodu začeli praznovanja ob pashi, s katero se spominjajo izhoda Judov iz Egipta. Izraelsko ministrstvo za turizem tako v teh dneh pričakuje okoli 130.000 tujih obiskovalcev.

Tudi letos, že petič za veliko noč, sta pri krašenju sodelovala slovenska florista Peter Ribič in Sabina Šegula iz Biotehniškega centra Naklo.


Za palestinske kristjane manj praznično

Palestinski obiskovalci pa lahko pričakujejo nove težave. Zadnje desetletje veliko noč zaznamujejo spopadi med palestinskimi kristjani in izraelskimi silami, ki palestinskim vernikom preprečujejo dostop do verskih krajev, poroča Al Džazira. Kot je dejal nekdanji palestinski minister za jeruzalemske zadeve Hind Kuri, je Izrael leta 2005 star del mesta za Palestince zaprl.

Številni palestinski kristjani se pritožujejo, da so jih v preteklih letih izraelske sile pretepale in jim preprečevale vstop v stari del mesta med verskimi prazniki. Uradni podatki kažejo, da je število kristjanov v Jeruzalemu močno upadlo. Leta 1944 jih je bilo okoli 30.000, danes pa jih ni več kot 11.000, še poroča Al Džazira.

Kristjani obhajajo obrede Kristusovega trpljenja