Papež Frančišek, prvi papež, ki prihaja iz Latinske Amerike, natančneje iz Buenos Airesa v Argentini, je v treh letih svojega pontifikata že tretjič umestil nove kardinale.
Med 17 novimi 'princi Cerkve' jih pet prihaja iz Evrope, štirje iz Severne Amerike, dva iz Južne Amerike, trije iz Afrike, dva iz Azije in eden iz Oceanije.
Na današnji slovesnosti je novim kardinalom izročil škrlatna pokrivala in jim predal kardinalske prstane, novi kardinali pa so obljubili zvestobo papežu in Cerkvi. Med njimi je 13 kardinalov elektorjev, ki so mlajših od 80 let, kar pomeni, da lahko na morebitnem konklavu izbirajo papeževega naslednika. Štirje med njimi, ki so starejši od 80 let, te pravice nimajo.
Poziv k boju protu sovraštvu do tujcev
Papež je nove kardinale pozval, naj se borijo proti naraščajočemu sovraštvu do tujcev v svetu in ščitijo begunce, ki jih pogosto označujejo za sovražnike.
"Prihajamo iz oddaljenih dežel. Imamo različne običaje, barvo kože, jezike in socialno ozadje, različno razmišljamo in svojo vero izražamo z različnimi obredi. Nič od tega iz nas ne dela sovražnikov, nasprotno, to je eno naših največjih bogastev," je poudaril papež.
Kardinalski zbor ima 228 članov
Med kardinali je tudi apostolski nuncij v Damasku, nadškof Mario Zenari, s čimer je papež Frančišek izkazal solidarnost z ljudmi v Siriji, kjer že več kot pet let divja državljanska vojna.
Po imenovanju novih kardinalov ima kardinalski zbor 228 članov, od tega je 121 elektorjev; zgornja meja za število kardinalov elektorjev je sicer 120. Ker bo eden od kardinalov, Senegalec Theodore-Adrien Sarr 28. novembra dopolnil 80 let, bo od takrat število elektorjev spet v okviru omejitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje