"Tisti, ki trdijo, da verjamejo v Boga, morajo biti tudi možje in žene miru (...) Skupaj moramo reči ne sovraštvu, maščevanju in nasilju, še posebej nasilju, ki se izvaja v imenu vere ali samega Boga. Bog je mir, salam," je na najnevarnejši postaji svoje afriške turneje - v soseski razpadajočih barak in blatnih cest, ki jo pretresa sektaško nasilje - poudaril Frančišek.

Obiskal glavno mošejo muslimanske četrti
Papež je obisk v nemirni Srednjeafriški republiki, kjer so se v zadnjih dveh letih prejšnji spopadi in nemiri sprevrgli v spor na verski ločnici kristjani - muslimani, končal z obiskom še edine preostale muslimanske četrti v Banguiu. Z begunci prenaseljena četrt PK5, kjer 15 tisoč muslimanov varujejo modre čelade Združenih narodov, je bila v zadnjih dveh letih večino časa obkoljena s krščanskimi milicami. Frančišek je tako obiskal glavno mošejo četrti Koudoukou, kjer je nagovoril večinsko muslimansko občinstvo.

Leta 2013 ločnica postala veroizpoved
Kot je papež Frančišek poudaril zbranim v mošeji Koudoukou, nasilje, ki so mu priča v Srednjeafriški republiki, v resnici ne spodbuja vera, ampak je njegov cilj le obramba lastnih interesov z vsemi sredstvi. Po desetletjih neodgovornih vlad in seriji državnih udarov ter dveh krajših državljanskih vojnah se je zadnji spor v Srednjeafriški republiki začel leta 2013 s spopadi med nekdanjimi uporniki iz severovzhoda države, kjer so muslimani večina. Med napredovanjem upornikov Seleka je spopad postal versko obarvan, na zahodu je krščanska večina oblikovala milice antibalaka.

Petina državljanov izgubila dom
Ubitih je bilo na tisoče ljudi, vsak peti prebivalec Srednjeafriške republike pa je na begu, saj Združeni narodi navajajo 700 tisoč notranje razseljenih ljudi. Obe strani v zapletenem sporu sta zakrivili hude zločine. V 4,6-milijonski državi je dobrih 15 odstotkov muslimanov, 50 odstotkov kristjanov (večinoma katoličanov), preostali pa pripadajo prvotnim afriškim veram in prepričanjem.

Vztrajni poziv k miru in strpnosti
Rdeča nit papeževega šestdnevnega obiska v treh afriških državah - poleg Srednjeafriške republike še Ugande in Kenije - so bili sicer pozivi k ohranjanju miru in strpnosti med kristjani in muslimani, boj proti revščini in socialni izključenosti ter pereča tema podnebnih sprememb in begunska kriza.