Papež je mašo na prostem daroval blizu malteške prestolnice Valletta. Foto: Reuters
Papež je mašo na prostem daroval blizu malteške prestolnice Valletta. Foto: Reuters

Na drugi dan obiska na Malti je papež v mestu Floriana blizu prestolnice Valletta daroval mašo, ki se je je po uradnih ocenah malteških oblasti udeležilo okoli 12.000 vernikov, po oceni Vatikana pa je bilo udeležencev približno 20.000.

V pridigi je papež vernike posvaril pred "črvom hinavščine" in opozoril pred ljudmi, ki se pretvarjajo, da so dobri, a jih bolj zanimajo napake drugih kot njihove lastne.

V molitvi po maši je papež med drugim molil za Ukrajino. Ukrajinska vojna je zasenčila prvi obisk 85-letnega papeža na Malti, a obenem še podčrtala sporočilo, ki ga v svet pošilja že devet let papeževanja – da mora svet sprejeti tiste, ki bežijo pred vojno, revščino ali posledicami podnebnih sprememb.

Papež Frančišek je ob tem tudi izpostavil primer svetega Pavla, ki je na Malti po krščanskem izročilu pristal po brodolomu. Papež je zjutraj obiskal jamo v mestu Rabat, kjer je apostol živel tri mesece, in tam prižgal svečo. Ob tem je spomnil, kako so z brodolomci ravnali človeško, čeprav "nihče ni poznal njihovih imen, rojstnega kraja ali družbenega statusa".

"Propad civilizacije"

Popoldne je papež nato obiskal še katoliški begunski center na Malti, znan kot "mirovni laboratorij", ki se pripravlja na prihod ukrajinskih beguncev. Center je doslej gostil okoli 55 mladih moških iz različnih delov Afrike, ki so na Malto prispeli brez dokumentov. Obisk centra so v Vatikanu napovedali kot vrhunec papeževega obiska.

Frančišek se je srečal s tam živečimi prebežniki, med drugim z Danielom iz Nigerije, ki mu je pripovedoval o tem, kako je večkrat neuspešno poskušal doseči Evropo in kako so ga pridržali v Libiji, Tuniziji in tudi na Malti. "Včasih sem jokal. Včasih sem si želel, da bi bil mrtev (...) Zakaj so ljudje z nami ravnali kot s kriminalci in ne kot z brati?" je dejal Daniel.

Papež je ocenil, da je humanitarna kriza migracije "propad civilizacije, ki ogroža ne le migrante, ampak nas vse". Priznal je tudi, da so za zlorabe prebežnikov včasih sokrive tudi pristojne oblasti. "Upam, da bo Malta tiste, ki pristanejo na njenih mejah, vedno obravnavala tako, da bo zanje zares predstavljala varen pristan," je še poudaril.

Povabilo v Kijev je "na mizi"

Papež, ki je lani poleti prestal operacijo debelega črevesa in je februarja zaradi bolečine v kolenu odpovedal dogodek, je danes le s težavo hodil. So ga pa na Malti, ki bi jo moral obiskati že pred dvema letoma, a mu je načrte prekrižala pandemija covida-19, ljudje zelo toplo sprejeli. Marsikje so stali ob cestah z zastavicami v rokah.

Papež je do zdaj večkrat obsodil rusko invazijo v Ukrajini, vendar pri tem ruskega predsednika Vladimirja Putina ni izrecno omenjal. Še najbližje temu je bil v soboto, ko je na Malti ocenil, da je ta konflikt spodbudil "neki vladar, žal ujet v svojih anahronističnih zahtevah nacionalističnih interesov".

Frančiška je kijevski župan Vitalij Kličko povabil na obisk v Kijev. Papež je v soboto dejal, da je možnost takega obiska "na mizi".

Papež pozval k odprtosti do prebežnikov z juga