"V preteklem stoletju je naša človeška družina prestala tri množične in nepredstavljive tragedije ... Prva, ki na splošno velja za prvi genocid 20. stoletja, je zadela armensko prebivalstvo," je dejal Frančišek, pri čemer je citiral izjavo, ki sta jo podpisala papež Janez Pavel II. in armenski patriarh leta 2001.

Frančišek sicer ni uporabil lastnih besed, je pa navedel besede Janeza Pavla II., ki so takrat naletele na oster odziv Turčije. Papeževa poteza bo verjetno skrhala diplomatske odnose s Turčijo, ki ostro zavrača trditve številnih zgodovinarjev, da je šlo pri pobojih Armencev za prvi genocid 20. stoletja. Za druga genocida 20. stoletja je označil "nacizem in stalinizem", opozoril pa je še na druge poznejše množične poboje, ki so se zgodili v Kambodži, Ruandi, Burundiju ter Bosni in Hercegovini.

Vatikanski apostolski nuncij na zagovor
Turčija se je že odzvala na izjavo papeža in vatikanskega veleposlanika pozvala na zagovor v Carigrad. Sporočili so, da izjavo papeža "globoko obžalujejo" in so nad njo "razočarani". Aretacije in poboji približno 2000 armenskih voditeljev so se začeli 24. aprila 1915 v Carigradu in v manj kot letu dni so več sto tisoč Armencev nasilno razselili, zasegli njihovo premoženje in številne ubili. Zaradi papeževe izjave je Turčija že poklicala apostolskega nuncija na zagovor na zunanje ministrstvo, na posvet v Ankaro pa tudi turškega veleposlanika pri Svetem sedežu.

Armenija si prizadeva, da bi Turčija priznala poboj do 1,5 milijona ljudi pod Otomanskim cesarstvom kot genocid. A Turčija vztraja, da je 500.000 Armencev umrlo v spopadih in zaradi stradanja, in kategorično zavrača oznako genocida. Dogodki so pogosto predmet spora tudi med Turčijo in Zahodom.