Kot je dejal, je dialog med različno verujočimi ključnega pomena za sožitje med ljudmi. V odzivu na papeževe besede je iraški veleposlanik Albert Jelda pomirljivo pozval, da je čas, da pustimo za sabo, kar se je zgodilo, in da še naprej gradimo mostove med verami.

Odzivi na kratko srečanje, ki je potekalo v papeževi poletni rezidenci Castel Gandolfo, so večinoma pozitivni. Papež je predstavnike muslimanskih držav in islamske skupnosti na srečanje, ki je v zadnjih desetih letih nekaj edinstvenega, povabil kot na poskus sprave, zavzel pa se je tudi za resen dialog z islamskimi predstavniki, ki ga mora spremljati vzajemno spoštovanje.

Papež je najprej nagovoril vse zbrane, potem pa sprejel vse zbrane še posamično. Srečanja so se poleg 22 veleposlanikov iz muslimanskih držav med drugimi udeležili tudi francoski kardinal in predsednik papeškega sveta za medverski dialog Paul Poupard, predsednik Zveze muslimanskih skupnosti in organizacij v Italiji, kardinal Tarcisio Bertone, ter vatikanski kulturni minister.

Sporne papeževe besede
Vzrok za srečanje je bilo papeževo predavanje na univerzi v Regensburgu, kjer je septembra razburil islamski svet, ko je navajal besede bizantinskega cesarja Manuela II. iz 14. stoletja: "Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško; vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem."

Papeževe besede so sprožile množične proteste v muslimanskih državah. Po protestih je papež dejal, da besede obžaluje, ni pa se opravičil. Dejal je le, da je navajal staro besedilo, ki govori o povezavi med islamom in nasiljem, in da ni šlo za njegove besede. Papež naj bi s tem hotel pokazati, da vera ni združljiva z nasiljem, ampak z razumom.

Pozivi k spravi
Vsi sodelujoči na srečanju so si prizadevali, da bi rešili spor med Rimskokatoliško cerkvijo in muslimani, za pomiritev katerega si je že prizadevalo veliko cerkvenih in zahodnih voditeljev, med njimi tudi ameriški predsednik George Bush.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je papeža podprl in dejal, da bi tako moralo storiti več evropskih voditeljev. Poudaril je še, da ima papež pravico do izražanja svojega mnenja. Povedal je še, da niso težava papeževe besede, ampak odzivi skrajnežev, in se zavzel za umiritev nastalih razmer.