Vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve je obisk na Kubi sklenil z veliko mašo v prestolnici Havana. Po maši in pred odhodom s komunističnega otoka se je srečal še s kubanskim revolucionarnim voditeljem Fidelom Castrom.

Srečanje je potekalo v poslopju vatikanskega veleposlaništva in je trajalo pol ure. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je sporočil, da je Castro papežu dejal, da si je na televiziji ogledal celoten njegov obisk na Kubi.

Med pogovorom sta se dotaknila vprašanja cerkvene liturgije, razmer v svetu in znanosti. "Castro je papeža vprašal, kaj dela papež, in ta mu je pripovedoval o svoji službi, potovanjih in služenju Cerkvi," je dejal Lombardi.

Castro je papeža še prosil, naj mu izbere knjigo za branje in refleksijo, in papež mu je obljubil, da bo to storil.

Maša na prizorišču Castrovih govorov
Množica ljudi se je že ponoči začela zbirati na osrednjem trgu v Havani, ki je bolj znano kot prizorišče Castrovih večurnih javnih govorov.

Kubanske oblasti so razglasile dela prost dan, šole pa so dobile navodilo, da na mašo pripeljejo učence. Nekateri udeleženci so pred novinarji izjavili, da so zmedeni, saj so jim oblasti doslej prepovedovale obiske maš, zdaj pa jih silijo k udeležbi.

V pridigi je papež nadaljeval eno izmed glavnih tematik svoje latinskoameriške turneje - Kuba mora postati bolj odprta družba, ki bo temeljila na resnici, pravici in spravi. "Resnica je hrepenenje človeka, iskanje, ki vedno predpostavlja izvrševanje avtentične svobode," je dejal Benedikt XVI. ter okrcal marksizem, ko je dejal, da "napačne interpretacije tega iskanja resnice vodijo do iracionalnosti in fanatizma, ko skušajo to resnico vsiliti drugim".

Papež se je dotaknil tudi napetih odnosov med Kubo in ZDA, ki so že pred 50 leti proti otoku uvedle gospodarski embargo. "Kuba in svet potrebujeta spremembe, a to se bo zgodilo samo, če bo vsak v položaju, da poišče resnico in izbere pot ljubezni, seje spravo in širi bratstvo," je dejal pred množico Kubancev, ki jih je z istega trga leta 1998 nagovoril na otoku izredno priljubljeni papež Janez Pavel II.

Benedikt XVI. je z veseljem pozdravil velik napredek od obiska svojega predhodnika in to se mora po njegovih besedah nadaljevati še naprej. "Verniki so lahko hkrati državljani in verujoči," je položil na srce komunističnim oblastem in jim pojasnil, da krepitev verskih svoboščin utrjuje družbene vezi.

"Zaradi tega hoče biti Cerkev priča s pridiganjem in poučevanjem, tako pri katehezi kot v šolah in na univerzah," je dejal na trgu, ki je imel v ozadju podobo Castrovih revolucionarnih soborcev Ernesta "Che" Guevare in Camila Cienfuegosa.

Pogovor s predsednikom
Papež se je na Kubi sešel s predsednikom Raulom Castrom, ki ga je v Havani sprejel v Palači revolucije, kjer sta si izmenjala darila in se dalj časa zadržala v pogovoru, po katerem pa nista podala nobene uradne izjave. Tako Kuba kot Vatikan vztrajata, da papežev obisk Kube ni politični, temveč verski obisk, namenjen 400. obletnici odkritja kipa Device Mambise oz. Device dobrotljivosti iz El Cobreja.

V Havani je na zdravljenju tudi predsednik Venezuele Hugo Chavez, ki je sporočil, da se s papežem ne bo srečal, ker noče kvariti urnika obiska.

Kubance je sveti oče med obiskom pozval, naj gradijo bolj odprto družbo in oživijo vero. Bil pa je tudi kritičen do kapitalizma in je dejal, da je svet v globoki duhovni in moralni krizi.

Cerkev vse boljši sogovornik Havane
Obisk Benedikta XVI. na Kubi je obudil številne primerjave z zgodovinskim prvim papeževim obiskom Kube pred 14 leti, ko se je Janez Pavel II. javno zavzel za izpustitev političnih zapornikov. Benedikt XVI. je svojega predhodnika omenil tudi sam, a se z oporečniki ni srečal, rekoč da je samo na verskem obisku tropskega otoka.

Sicer se uradno le 10 odstotkov izmed 11,2 milijona Kubancev izreka za katoličane, na otoku pa je le 361 katoliških duhovnikov. Kljub temu je Cerkev postala pomemben sogovornik komunistične vlade Raula Castra, tudi na mednarodnem področju. Kubanski cerkveni vrh je ob papeževem obisku dal jasno vedeti, da ne želi biti "pobudnik radikalnih sprememb v državi".

Podpredsednik Kube: Političnih reform ne bo
Kljub nežnemu spodbujanju k večji svobodi na Kubi pa je papež hitro dobil odločen odgovor od podpredsednika Marina Murilla, da političnih reform na Kubi ne bo.

Razmere v državi ponazarja aretacija moškega, ki je pred papeževo večerno mašo v ponedeljek na trgu v Santiagu kričal: "Dol s komunizmom." Varnostniki so ga prijeli in odpeljali neznano kam. V torek njegova usoda ni bila znana, pa tudi njegovo ime ne.