"Z našo skupno hišo nismo nikoli tako slabo ravnali in jo poškodovali kot v zadnjih dveh stoletjih," opozarja papež. Kot dodaja, bi nekoga, ki bi na naš svet pogledal od zunaj, tako vedenje, ki občasno deluje samouničujoče, osupnilo. "Zemlja, naš dom, je vse bolj videti kot ogromen kup smeti."

Osrednje vprašanje okrožnice v šestih poglavjih je, kakšen svet želimo zapustiti svojim otrokom in zanamcem. Frančišek poziva posameznike, skupnosti, družine, države in mednarodno skupnost k ekološkemu spreobrnjenju. Celostna ekologija po njegovem mnenju pomeni, da z vsakdanjimi dejanji pretrgamo logiko nasilja, izkoriščanja in egoizma.

Podnebne spremembe so po njegovem mnenju svetovna težava, ki prinaša tudi različne socialne, ekonomske in politične spremembe. V sklopu etike mednarodnih odnosov okrožnica nakazuje obstoj pravega ekološkega dolga, predvsem na ravni svetovnega severa in juga. Papež ugotavlja "izredno odgovornost" človeka v odnosu do stvarstva. Kot dodaja, z naravo ne moremo pristno sočustvovati brez spoštovanja, sočutja in skrbi za ljudi.

Kritičen do digitalnih medijev
Enciklika tudi izpostavlja, da gospodarstvo in trg ne moreta sama urejati in zagotavljati celostnega človeškega razvoja in socialne vključenosti. Frančišek kot težavo izpostavlja pretirano stopnjo antropocentrizma s potrošniškim mišljenjem, ki opravičuje vsako obliko odpadkov. "Tako mišljenje prinaša izkoriščanje otrok, izključevanje ostarelih, suženjstvo, trgovino z ljudmi ... to je logika mafije, trgovcev z orožjem ali človeškimi organi ter uboja nerojenih otrok, ki ne odgovarjajo načrtom staršev."

Papež je kritičen tudi do pretirane uporabe družbenih omrežij in digitalnih medijev. Po njegovih besedah modrosti ne dosežemo le s kopičenjem podatkov, ki v končni fazi privede do prenatrpanosti in zmedenosti, neke vrste "mentalnega onesnaženja".

Okoljsko zaveden papež
Noben papež se do zdaj na tak način in sistematično ter izčrpno ni posvetil vprašanjem prihodnosti človeštva in področju, kot je okolje. Okrožnico je papež v celoti spisal sam v italijanskem jeziku, izšla pa je šest mesecev pred podnebnim vrhom ZN-a v Parizu.

Papež Frančišek sicer redno opozarja na okoljska vprašanja. Po podnebnem vrhu ZN-a v Limi je vlade sveta pozval k večjemu pogumu za boj proti podnebnim spremembam. Pred nekaj tedni je "mogočneže sveta" spomnil, da se bodo nekega dne morali zagovarjati pred Bogom, če bodo zanemarili varovanje okolja.

Frančišek je sicer prvo encikliko izdal julija 2013, v njej pa je šlo za temeljna teološka vprašanja. Okrožnico Lumen Fidei (Luč vere) je spisal na podlagi zapiskov svojega predhodnika Benedikta XVI. Novembra 2013 je izšlo papeževo apostolsko pismo z naslovom Evangelii Gaudium (Veselje evangelija).

Aktivisti pozdravljajo
Okoljski aktivisti so encikliko pozdravili in dejali, da je papež kot moralna avtoriteta svetovni javnosti in političnim voditeljem predal jasno sporočilo, da je nujno okrepiti boj proti podnebnim spremembam. Program ZN za okolje (Unep) je papežev poziv h globalnemu ukrepanju, s katerim bi preprečili podnebne spremembe, označil za "glasen poziv" vsem ljudem, ne le katoličanom, naj spremenijo svoje vedenje in spremenijo zgodovino. "Vera in znanost se glede tega strinjata: Zdaj je čas za ukrepanje," so sporočili.

"Prva okrožnica o okolju premika svet korak bliže kritični točki, ko bomo opustili fosilna goriva in do sredine stoletja popolnoma prešli na čiste obnovljive energije za vse," ocenjuje izvršni direktor Greenpeacea Kumi Naidoo. Po njegovem se mora vsakdo, tako verujoči kot neverujoči, odzvati na ta poziv za drzno in nujno ukrepanje za okolje, ki je kolektivna dediščina vsega človeštva in odgovornost nas vseh.

Elliot Diringer iz ameriškega think tanka Center for Climate and Energy Solutions (C2ES) je poudaril, da je papež z okrožnico v razpravo, ki običajno odmeva v znanstvenih, političnih in gospodarskih krogih, vnesel močno etično sporočilo. "Nagovarja našo kolektivno vest in čeprav številnih skeptikov najverjetneje ne bo prepričal, mnoge druge osvešča o tveganjih in nujnosti ukrepanja," je dejal. "Papež je vzel nož, s katerim bomo presekali gordijski vozel," pa je poudaril nekdanji mehiški predsednik Felipe Calderon, ki zdaj vodi svetovno komisijo o gospodarstvu in podnebju.