papež Frančišek je palestinskega predsednika Mahmuda Abasa sprejel v soboto. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
papež Frančišek je palestinskega predsednika Mahmuda Abasa sprejel v soboto. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Marie Alphonsine Ghattas in Mariam Bawardy sta v 19. stoletju živeli v Palestini, ko je bila ta del Otomanskega cesarstva. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Marie Alphonsine Ghattas se je rodila palestinski družini v Jeruzalemu in je ustanovila red sester rožnega venca, ki danes vodi številne vrtce in šole. Mariam Bawardy pa se je rodila v Galileji grškim katolikom iz Sirije in Libanona. Velja za mistikinjo, ki naj bi izvedla več čudežev in doživela stigmato - rane, kakršne je Jezus dobil na križu.

Obe nuni sta preživeli težke razmere, revščino in bolezen, medtem ko sta pomagali drugim. Obema naj bi se večkrat prikazala Devica Marija.

Papež je danes za svetnici sicer razglasil še dve nuni iz 19. stoletja - Jeanne-Emilie de Villeneuve iz Francije in Mario Cristino dell'Immacolato iz Italije.

Vatikan podprl manjšine
Slovesnega obreda se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, med množico vernikov pa je bilo tudi dva tisoč romarjev z Bližnjega vzhoda. Razglasitev Marie Alphonsine Ghattas in Mariam Bawardy za svetnici sicer velja kot simbol podpore Vatikana vsem manjšim krščanskim skupnostim na Bližnjem vzhodu.

Pred tem je Frančišek v soboto sprejel Abasa. Predal mu je medaljo z angelom miru, ki naj bi premagal "zlega duha vojne". "Moral sem se spomniti nate, saj si ti angel miru," mu je dejal po poročanju novinarjev.

Prvi sporazum Vatikana s Palestino
Abasov obisk je sledil vatikanski napovedi o sklenitvi prvega uradnega sporazuma s Palestino, dve leti po tem, ko jo je priznal kot državo. Sporazum se zavzema za rešitev spora med Izraelom in Palestino z ustanovitvijo dveh držav in Vatikanu omogoča pregled nad katoliškim življenjem na območjih pod nadzorom Abasa.

Po mnenju izraelskega zunanjega ministrstva podpis sporazuma ne bo pripomogel k temu, da bi se Palestinci vrnili k mirovnim pogajanjem. Predsednik Evropskega judovskega kongresa (EJC) Viačeslav Moše Kantor pa je potezo označil za "neposrečeno", saj da bo "zmanjšala možnosti za sprejetje mirovne resolucije in sprožila ekstremizem".