S podpisom sporazuma, ki bo urejal življenje in dejavnosti Katoliške cerkve v Palestini, pa bo Sveti sedež palestinsko državo tudi dejansko priznal. V Vatikanu so sicer sporočili, da bo papež v soboto sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. V nedeljo bo nato sledila kanonizacija prvih dveh arabsko govorečih katoliških svetnikov.

"Zelo pozitivno bi bilo, če bi sporazum na neki način prispeval k uveljavitvi in priznanju neodvisne, suverene in demokratične države Palestine, ki bo živela v miru in složno z Izraelom in svojimi sosedami," je dejal namestnik vatikanskega zunanjega ministra monsinjor Antoine Camilleri. Sveti sedež je državo Palestino prepoznal po glasovanju o njenem priznanju v Generalni skupščini ZN-a 29. novembra 2012. Papež Frančišek pa je med lanskim obiskom v Sveti deželi govoril o "državi Palestini".

Kot je pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi, Vatikan državo Palestino priznava od leta 2012. Papež Frančišek je med lanskim obiskom v Sveti deželi govoril o državi Palestini. Pri sporazumu urejajo še zadnje podrobnosti, nato ga bosta obe strani dobili v predložitev odobritve, čemur bo sledil podpis. Sveti sedež uradne odnose za zdaj še vedno vzdržuje s Palestinsko osvobodilno organizacijo.

V Izraelu so nad odločitvijo Vatikana izrazili razočaranje
Po mnenju izraelskega zunanjega ministrstva podpis sporazuma ne bo pripomogel k temu, da bi se Palestinci vrnili k mirovnim pogajanjem. Predsednik Evropskega judovskega kongresa (EJC) Viatcheslav Moshe Kantor pa je potezo označil za "neposrečeno", saj da bo "zmanjšala možnosti za sprejem mirovne resolucije in sprožila ekstremizem".

Slovenija naj bi državo Palestino priznala do konca leta 2015
Med 28 državami članicami EU-ja so Palestino priznale: Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška.

Tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec je v pogovoru za MMC dejal, "da bomo na ministrstvu za zunanje zadeve gradivo pripravili v tej smeri, da bomo predlagali, naj državni zbor prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo, in sicer če bo to storila še ena od članic EU-ja". "To poudarjam zato, ker je bil znotraj EU-ja dogovor, da države ne gredo samostojno v priznanje, ampak da bi to storile dve, tri ali več članic. Tukaj lahko nastopi resen problem, če nobena od članic ne bo šla v to smer. Zato bom predlagal, da če do konca leta nobena država članica ne bo šla v proces priznanja, Slovenija to vseeno stori," je še povedal Erjavec.