V Vatikanu se je končal dvodnevni krizni sestanek, na katerem se je papež Benedikt XVI. skupaj s 24 irskimi škofi pogovarjal o spolnih zlorabah otrok, ki so jih med letoma 1975 in 2004 zagrešili duhovniki v dublinski nadškofiji, pri čemer je vrh Katoliške cerkve namerno prikril njihove zločine.

"Sveti oče se zaveda, da spolne zlorabe otrok in mladoletnih niso samo gnusen zločin, ampak tudi smrtni greh, s katerim prizadenemo Boga in ranimo dostojanstvo človeka, ki je bil ustvarjen po njegovi podobi," so po sestanku zapisali v izjavi, v kateri so irski škofje obljubili, da so zavezani sodelovanju s civilnimi oblastmi pri preiskavi škandala.

Irska vlada je v posebnem poročilu novembra lani razkrila, da je dublinska nadškofija skoraj 30 let skrbno in namerno prikrivala spolne, fizične in psihične zlorabe in pri tem ubrala politiko: "Ne sprašuj, ne pripoveduj". Poročilo ugotavlja, da je Cerkev skrbela le za svoj ugled, namesto da bi jo skrbelo za zaščito otrok.

Odločenost, odkritost, pogum
Do zdaj so odstopili štirje irski škofje, po sestanku v Vatikanu pa je pričakovati še kakšen odstop v procesu reorganizacije znotraj irske Cerkve. Papež je v izjavi zapisal, da se zaveda, da se trenutna boleča situacija ne bo rešila hitro, vendar od irskih škofov pričakuje, da se bodo reševanja lotili z odločenostjo in se na krizo odzvali z odkritostjo in pogumom.

Papež je še poudaril, da si mora Cerkev prizadevati za boljšo "človeško, duhovno, akademsko in pastoralno pripravo" semeniščnikov in duhovnikov. Ob tem je posvaril pred negativnimi učinki krize in vse večjega pomanjkanja spoštovanja človeka, ki je pomembno prispeval k problemu zlorabe otrok.

Skupine svojcev žrtev so že napovedale, da bodo zahtevale denarne odškodnine za spolne zlorabe, kar bi lahko pripeljalo do resne finančne krize v irski Cerkvi. Ena od skupin je papeža tudi pozvala, da se razišče, kako je bilo mogoče, da so se Kristusovi nauki več desetletij tako kršili.