S stavko v rafinerijah je prenehalo dotekati tudi gorivo prek naftovoda proti letališčema Orly in Charles de Gaulle. Na glavnem francoskem letališču, pariškem Charles de Gaulle, imajo tako na zalogi gorivo še do ponedeljka. Francosko ministrstvo za promet skuša zdaj najti rešitve, da bi obnovili oskrbo goriva proti letališčema.

Težava je namreč v tem, da na voljo ni ustreznega letalskega goriva, ki bi ga lahko poslali proti letališčema. Oblasti so položaj označile za "resen". Ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde je ljudi pozvala, "naj ne zganjajo panike". Kljub temu je na okoli 10 odstotkov bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, ponekod pa je že opaziti panično nakupovanje.

Ponekod izbruhnilo nasilje
Protestniki proti pokojninski reformi, ki predvideva zvišanje upokojitvene starosti, so v petek zasedli tudi številna skladišča goriva. Predsednik Nicolas Sarkozy je proti njim napotil posebne enote policije, ki jim je uspelo osvoboditi nekaj blokiranih skladišč goriva, a so protestniki nato zaprli vse povezave do teh skladišč.

Ponekod je izbruhnilo tudi nasilje. Zaradi izgredov med demonstracijami so v petek prijeli več kot 150 ljudi, najmanj en človek pa je bila ranjen.

Bodo študenti jeziček na tehtnici?
Peti dan protestov proti reformi v zadnjih šestih tednih naj bi se preostalim protestnikom pridružilo še na tisoče študentov. Ravno študenti so v Franciji v preteklosti že večkrat porazili vladne reforme. Vlada trdi, da je pokojninska reforma v njihovo korist ter da bo breme plačevanja velikega pokojninskega primanjkljaja, ki ga želi z reformo zmanjšati, padlo na njihove rame. Študenti vladi odgovarjajo, da bodo morali zaradi reforme starejši delati dlje, kar posledično pomeni manj delovnih mest za njih, poroča BBC.

Sindikati so sicer po Franciji sklicali več kot 200 shodov proti reformi. Na zadnjem protestu v torek je sodelovalo več kot milijon ljudi po vsej državi, po ocenah sindikatov pa kar trije milijoni in pol.

Polovica podpira proteste
Neka anketa ta teden je pokazala, da je 70 odstotkov vprašanih prepričanih, da bodo občasne stavke prerasle v protestno gibanje, kot je bilo tisto leta 1995. Polovica vprašanih bi protestno gibanje podprla.

Pokojninsko reformo je že potrdila narodna skupščina, spodnji dom francoskega parlamenta. Zgornji dom, senat, pa naj bi o reformi glasoval v sredo.