65 izmed 111 poslancev regionalnega parlamenta je glasovalo za izvedbo posvetovalnega referenduma 25. septembra, poroča BBC. Tamkajšnji mediji medtem poročajo, da se več kot 40 poslancev zasedanja parlamenta ni udeležilo. Med poslanci, ki so glasovali za, je bilo čutiti navdušenje. "Na to smo čakali več kot sto let," je dejal poslanec Demokratične stranke Kurdistana Omed Košnav.

Glavni politiki in politične stranke v iraški regionalni kurdski vladi so se pred tremi meseci strinjali o izvedbi referenduma, ki naj bi potekal tako znotraj treh provinc iraškega Kurdistana kot "na območjih Kurdistana", ki niso pod nadzorom regionalne vlade, tudi v Kirkuku in Sindžarju.

Turške grožnje
Turški premier Binali Yildrim je medtem dejal, da je načrtovani referendum zadeva državne varnosti in zagrozil, da bo Turčija izvedla "vse potrebne korake". Že v petek je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal, da je Barzanijeva odločitev, da ne preloži referenduma, "zelo napačna".

ZN Kurde pozivajo k odpovedi referenduma
Združeni narodi so pozvali voditelja iraških Kurdov Masuda Barzanija, naj opusti načrte za izvedbo referenduma o neodvisnosti iraške avtonomne pokrajine Kurdistan ter začne pogovore z Bagdadom. Njihov cilj naj bi bil doseči dogovor v roku treh let, je dejal odposlanec ZN-ja v Iraku Jan Kubis.

Kubis predlaga "strukturirana, intenzivna in k dosegi rezultata usmerjena pogajanja" glede razrešitve vseh težav in odprtih vprašanj med Bagdadom in Erbilom. Nad pogovori naj bi bdel Varnostni svet ZN-ja, Barzanijeva vlada pa bi se vsaj do konca pogajanj odrekla izvedbi referenduma, predlaga odposlanec.

Ne razglasitev neodvisnosti, temveč boljši položaj
Kot so dejali predstavniki regionalnih kurdskih oblasti, ki pričakujejo glasovanje v korist neodvisnosti, izid referenduma ne bo sprožil samodejne razglasitve neodvisnosti, ampak bo okrepil njihov pogajalski položaj v dolgotrajnih pogajanjih o ločitvi s centralno vlado v Bagdadu.

Iraška vlada medtem referendumu nasprotuje, premierja Haiderja Al Abadija pa je pooblastila, naj "sprejme vse ukrepe" za zagotavljanje državne enotnosti. Vlada v Bagdadu je referendum v torek označila za neustavnega.

Proti referendumu Iran, Turčija, ZDA
Glasovanju o neodvisnosti iraškega Kurdistana nasprotujejo tudi v Iranu, Turčiji in v ZDA. Sosednja Iran in Turčija, oba s kurdsko manjšino, se namreč bojita, da bi potrditev neodvisnosti na referendumu v Iraku okrepila separatistična gibanja na njihovih ozemljih.

Ankara je po poročanju portala middleeasteye.net iraške Kurde opozorila na ceno referenduma. Gospodarstvo iraškega Kurdistana je namreč močno odvisno od izvoza nafte v Sredozemlje po naftovodu skozi Turčijo.

Bela hiša je medtem kurdsko regionalno vlado pozvala, naj odpove referendum in "vstopi v resen in trajen dialog z Bagdadom". Ameriška vlada namreč opozarja, da bi referendum lahko "odvrnil pozornost od prizadevanj za poraz" t. i. Islamske države.

ZDA so sicer omenjale nedoločene alternative referendumu, a je kurdski voditelj v Iraku Masud Barzani to zavrnil. "Še vedno nismo slišali predloga, ki bi bil alternativa referendumu v Kurdistanu," je dejal. Barzanijevo odločitev, da referenduma ne preloži, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki z Barzanijem sicer sodeluje, označil za "zelo napačno".

Kurdi so četrta največja etnična skupina na Bližnjem vzhodu, nikoli pa jim ni bilo omogočeno imeti svoje države. V Iraku, ki ima 37 milijonov prebivalcev, predstavljajo med 15 in 20 odstotki prebivalcev. V tej državi so pod predsednikom Sadamom Huseinom trpeli hudo zatiranje, po vojni leta 1991 pa so dosegli široko avtonomijo.