Torkovo severnokorejsko bombardiranje majhnega južnokorejskega otoka je bil najhujši bombni napad na južno sosedo po koncu vojne med državama pred več kot 50 leti in je še povečal napetosti na Korejskem polotoku, kjer so za prihodnje dni napovedane skupne vaje ameriške in južnokorejske vojske.

"Razmere na Korejskem polotoku se vse bolj bližajo vojni," so ob napovedanih vojaških vajah sporočile oblasti v Pjongjangu. Iz izolirane totalitarne trdnjave sicer pogosto prihajajo bojevita sporočila, a tokrat so razmere napete in že nekaj besed je dovolj za povečano skrb v Južni Koreji in pri njeni zaveznici ZDA.

Dva dni pred napovedanimi vojaškimi vajami je pred njimi posvarila tudi Kitajska. "Naše stališče je dosledno in jasno. Nasprotujemo kakršnikoli vojaški akciji kogarkoli brez našega dovoljenja v izključni gospodarski coni," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Kitajska je sicer že v četrtek sporočila, da nasprotuje vojaškim vajam, kitajski premier Wen Jiabao pa je posvaril pred "izzivalnimi" dejanji.

Kitajska diplomacija na delu
Kitajsko zunanje ministrstvo je, da bi se izognili ponovitvi torkovega nasilja, začelo serijo pogovorov z Washingtonom, Seulom in Pjongjangom. ZDA in druge države so večkrat pozvale Peking – edinega zaveznika Pjongjanga – naj uporabi svoj vpliv in prepreči stopnjevanje krize.

Kitajski zunanji minister Jang Jieči se je zato osebno sestal s severnokorejskim veleposlanikom v Pekingu, po telefonu pa je govoril s svojima južnokorejskima in ameriškima kolegoma. "Ta trenutek je najpomembneje ohraniti zadevo pod nadzorom in zagotoviti, da se kaj podobnega ne zgodi več," je kitajsko zunanje ministrstvo zapisalo v izjavi, podrobnosti omenjenih pogovorov pa ni razkrilo.

Za maščevanje "ponorelim psom"
Zaradi mlačnega odziva na severnokorejsko bombardiranje je v Južni Koreji padla že prva politična žrtev, saj je odstopil obrambni minister.

Predsednik Li Mjung Bak je na njegovo mesto imenoval nekdanjega vodjo poveljstva južnokorejskih združenih sil Kim Kvan Jina. Iz predsednikovega kabineta so sporočili, da gre za pravega človeka, ki bo povrnil zaupanje javnosti in okrepil moralo v vojski.

Južnokorejske sile so po 13 minutah odgovorile na severnokorejsko bombardiranje, za katerega v Pjongjangu zatrjujejo, da je bilo odgovor na provokacije južne sosede, a po mnenju številnih južnokorejskih politikov, tako iz vladne strani kot iz opozicije, je bil ta odziv prepočasen.

"Lena vladna politika proti Severni Koreji preveč popustljiva," je dejal vodja združenja nekdanjih južnokorejskih marincev Kim Bjeogn Su in dodal, da se je treba maščevati "krdelu ponorelih psov". "Moramo pokazati, da se z Južno Korejo ni igrati," je še dejal.

Pomembna, zadržana vloga Kitajske
Ker je za stabilnost na območju ključnega pomena Kitajska, ki je tudi največja (in skoraj edina) zaveznica severnokorejskega režima, se bo o napetih razmerah na Korejskem polotoku s kitajskim predsednikom Hu Džintaom v prihodnjih dneh pogovarjal ameriški predsednik Barack Obama, ki je v sredo proti Rumenemu morju napotil letalonosilko George Washington.

Čeprav so bile vojaške vaje ZDA in Južne Koreje zahodno od obale Korejskega polotoka načrtovane že pred torkovim incidentom, pa so le še prilile olja na ogenj vedno napetih odnosov med Korejama, ki sta tehnični še zmeraj v vojni, saj se je triletna vojna leta 1953 končala le s premirjem in brez mirovnega sporazuma.

Tudi Kitajska ni najbolj zadovoljna z rožljanjem orožja v svoji soseščini. Kitajska vseskozi podpira režim v Pjongjangu, saj se boji, da bi njegov padec pomenil nestabilnost na njenih mejah. A Peking se po drugi strani boji tudi morebitne prihodnje združene Koreje, ki bi bila pod ameriškim vplivom.

Pri otoku Jeonpjeong, ki je bil tarča severnokorejskega bombardiranja, je bilo znova slišati streljanje, a je nato južnokorejska vojska sporočila, da je zvok prišel iz notranjosti Severne Koreje.