Oči sveta so še naprej uprte v Korejski polotok, ki se mu po ukazu ameriškega predsednika Baracka Obame približuje ameriška letalonosilka, ki se bo pridružila vajam južnokorejske vojske.

Severna Koreja je s torkovim topniškim napadom na otok Jeonpjeong pred zahodno obalo obeh Korej pritegnila pozornost vsega sveta. Eksplozije več kot 200 granat na majhnem otočku ob sporni pomorski meji so zahtevale življenji dveh južnokorejskih marincev, 18 jih je bilo ranjenih, ob tem pa so bili ranjeni tudi trije civilisti.

Dan po napadu našli še dve trupli
Na otoku, kjer živi približno 1.600 ljudi in je nameščenih okoli 1.000 vojakov, je zagorelo od 60 do 70 hiš, dan po napadu pa so med ruševinami našli trupli dveh starejših civilistov. "Dva človeka, stara okoli 60 let, sta bila najdena mrtva, domnevno sta umrla zaradi posledic obstreljevanja," je novico Reutersu potrdil višji predstavnik policije iz Inčeona.

Južna Koreja je na napad odgovorila s približno 80 izstrelki, podatkov o žrtvah in škodi na severu pa za zdaj ni na voljo. Medsebojno obstreljevanje se je končalo po dobri uri. Po spopadih je mornarica na celino, Seul je oddaljen 120 km, evakuirala več kot 340 prebivalcev, predvsem tistih, katerih domovi so bili požgani.

Pjongjang: "Južna Koreja pelje polotok proti vojni"
Državna agencija Demokratične ljudske republike Koreje, kot je uradno ime komunistične Koreje, je obtožila Seul "brezobzirne vojaške provokacije". KCNA je v srednem sporočilu tujim medijem zapisala: "Seul je iztiril proces izboljšanja medkorejskih odnosov, potopil medkorejsko sodelovanje Rdečega križa in s svojo politiko spopada z DPRK-jem pelje položaj proti vojni na polotoku." Sorodni, a sprti državi sta tehnično še vedno v vojni, saj sta leta 1953 podpisali le premirje, medtem ko mirovni sporazum ni bil dosežen.

Ameriške ladje pred korejsko obalo
Iz Japonske se je v Rumeno morje na že prej predvidene skupne vojaške vaje, ki bodo potekale od 28. novembra do 1. decembra, podala skupina bojnih ladij z letalonosilko George Washington na čelu. "Štiridnevna vaja je bila predvidena že pred neizvanim topniškim napadom, to pa dokazuje moč zavezništva med Republiko Korejo in ZDA," so zapisali v sporočilu za javnost v poveljstvu ameriških sil v Južni Koreji (USFK). Skupaj z letalonosilko na jedrski pogon bodo pred obalo Severne Koreje priplule še štiri bojne ladje: Cowpens, Shiloh, Stethem in Fitzgerald.

Jug pripravljen na oborožen odgovor
Predsednik Južne Koreje Li Mjung Bak je v odgovor na že drugi letošnji veliki incident med demokratičnim Jugom in komunističnim Severom naročil vojski, da napade severnokorejsko raketno izstrelišče, če se bo zgodil nov incident s Severom. "Severnokorejske oblasti morajo prevzeti popolno odgovornost za incident. Južnokorejska vojska bo ostro odgovorila na vsakršno dodatno provokacijo," je ostro dejal predsednik Li.

Seul: Javnost zahteva oborožen odgovor
Kljub najhujšemu topniškemu incidentu po koncu korejske vojne leta 1953 življenje na Jugu teče bolj ali manj običajno, zato pa javnost odločno zahteva vojaški odgovor, ki ga po potopitvi ladje Čeonan, na kateri je umrlo 46 južnokorejskih mornarjev, ni bilo. Seul je po preiskavi obtožil Pjongjang za napad, saj je ladjo potopila eksplozija severnokorejskega torpeda. Napad in potopitev sta se zgodila v bližini otoka Baengnjeong, ki leži približno 80 km zahodno od tokrat napadenega Jeonpjeonga.

ZDA trdno stojijo ob stranu zavezniku
V večernih urah se je Li po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki mu je zagotovil pomoč in podporo. "ZDA ostajajo trdno in povsem odločne pri branjenju zavezniške Republike Koreje," je Obamove besede posredovala javnosti Bela hiša. V televizijskem intervjuju za ameriško mrežo ABC je Obama dejal: "Severna Koreja je resna in stalna grožnja, s katero moramo opraviti." Ameriški predsednik je pozval Kitajsko, najtesnejšo in tako rekoč edino zaveznico Pjongjanga, da sporoči severnokorejskemu režimu "da obstajajo mednarodna pravila, ki se jih mora držati".

Peking pričakovano zadržan
Medtem ko sta Japonska in Rusija, državi šesterice, ki se je pogajala s Severno Korejo glede jedrske razorožitve, ostro obsodili severnokorejski napad, je Kitajska pri obsodbi z izbranimi besedami opozorila obe strani in jih pozvala k umirjenosti ter zadržanosti, da bi se tako izognili stopnjevanju napetosti.

Že prej je Kitajska jasno izrazila nestrinjanje s sodelovanjem ameriške letalonosilke na skupnih južnokorejsko-ameriških vajah. Peking je tudi pozval k obnovitvi pogajanj s Pjongjangom v sklopu pogovorov šesterice (Severna in Južna Koreja, Kitajska, Rusija, Japonska in ZDA).

Zunanje- ali notranjepolitično ozadje?
Številni poznavalci Severne Koreje menijo, da je želel Kim Džong Il pritegniti pozornost in izboljšati pogajalski položaj, ki si ga je okrepil tudi s ponedeljkovo potrditvijo, da Sever poseduje nove napredne centrifuge za pridobivanje obogatenega urana."To je stara igra tovariša Kima za pritegnitev pozornosti in nekaj gospodarskih priboljškov," meni profesor Lin Čong Pin z univerze Tamkang s Tajvana, ki se ukvarja s korejskim vprašanjem.

Ob tem analitiki opozarjajo, da so bili pretekli incidenti predvsem koristni za notranjepolitične spremembe na Severu. Z napadom naj bi Kim Džong Il skušal okrepiti položaj svojega septembra izbranega "prestolonaslednika", sina Kim Džong Una.

Tudi načelnik ameriškega štaba združenih poveljstev Mike Mullen je izrazil prepričanje, da je severnokorejski napad povezan s prenosom oblasti v Severni Koreji, zato gre po njegovem mnenju za osamljen primer.

Finančni trgi so se umirili
Po padcu tečajev zaradi korejskega topniškega obstreljevanja se je stanje na azijskih borzah umirilo in celo popravilo. Ob koncu dneva je južnokorejski von izgubil le 0,5 odstotka vrednosti, popravili so se tudi tečaji največjih in najpomembnejših korejskih družb. Po oceni so številni vlagatelji izkoristili kratkotrajni padec, da so po znižani ceni pridobili deleže uspešnih korejskih podjetij.