V spomin na žrtve so bile spominske slovesnosti in maše, hkrati pa je to tudi evropski dan žrtev zločinov iz sovraštva. Medtem ko je drugod po Evropi zaradi niza terorističnih napadov v zadnjih mesecih govor predvsem o zaostrovanju varnostnih ukrepov, tudi ob žrtvovanju državljanskih svoboščin, Norveška vztraja pri načelih odprte družbe. Tako po napadu niso na hitro sprejeli protiteroristične zakonodaje ali pošiljali varnostnih sil na ulice.

"Država je danes v mnogih pogledih enaka, kot je bila pred Breivikovimi napadi, in to je dobro," je pred obletnico pokola, ki je pretresel Norvežane, povedal nekdanji vodja podmladka laburistične stranke Eskil Pedersne, ki mu je uspelo pobegniti Breiviku.

"Norveški se ni bilo nikoli treba spoprijeti z islamsko radikalizacijo. In ne vemo, kaj bi rekli v tem primeru," pravi novinarka Asne Seierstad, avtorica knjige o Breivikovih napadih, antropolog Thomas Hylland Eriksen pa opozarja, da je Breivikovo dejanje pospešilo polarizacijo norveške družbe, kar se je še poglobilo ob migrantski krizi. Po njegovih besedah je vedno več tistih, ki delijo Breivikova stališča, nastrojena proti multikulturalizmu in islamu. "22. julij 2011 je bil preizkus demokracije. Mislim, da smo ga opravili. A to ni dokončna zmaga. Še naprej moramo združevati ljudi okoli demokracije," je poudaril Eriksen.

V napadu pred osmimi leti je osem ljudi umrlo v eksploziji bombe v bližini vladnih poslopij, 69 pa je potem Breivik postrelil na shodu podmladka laburistične stranke na otoku Utoya. Ubijal naj bi iz jeze do muslimanov in norveške politike multikulturalizma. Breivik je bil nato leta 2012 zaradi množičnega poboja in terorizma obsojen na najvišjo zaporno kazen na Norveškem, to je na 21 let zapora z možnostjo podaljšanja.