Amano, sicer veleposlanik pri IAEA-ju, je dobil 20 glasov, njegov južnoafriški kolega Abdul Samad Minty pa 11, štiri glasove je prejel Španec Luis Echavarri, Petrič in Belgijec Jean-Paul Poncelet pa nista prejela nobenega glasu. Petrič nad izidom ni bil razočaran, je pa nekoliko presenečen, saj je pričakoval, da bo trojica kandidatov iz Evrope skupaj dobila od osem do deset glasov. Uradno glasovanje o nasledniku Mohameda El Baradeja naj bi bilo 2. julija.

Amano in Minty sta se za položaj potegovala že marca v prvem krogu glasovanja, a takrat nobeden izmed njiju ni prejel potrebne dvetretjinske večine, kar je pokazalo na razkol med zahodnimi članicami organizacije, ki so na strani Amana, in državami v razvoju, ki podpirajo Mintyja.

Petrič je na vprašanje, ali bo vztrajal pri kandidaturi, odgovoril, da se še ni odločil. "Za zdaj nisem sprejel nobene odločitve, saj mislim, da bi bilo vsako odločanje preuranjeno in nepotrebno. Jasno pa je, da je stvar vredna resnega premisleka, in ta premislek bomo opravili."

"Članstvo v IAEA-ja ostaja razdvojeno, polarizirano, kar je za agencijo, ki je tako pomembna za prihodnost jedrske energije in tehnologij ter glede na nevarnosti, povezane s tem, skrajno problematično," je poudaril Petrič. "Za vodenje agencije ne potrebujemo nekoga, ki ne bo užival dovolj visoke splošne podpore vseh. To bi bilo slabo. V tem pogledu za zdaj nismo zakorakali na pravo pot, mogoče pa še bomo."

Osnovna naloga generalnega direktorja IAEA-ja je državam pomagati pri mirni uporabi jedrske energije, kar pa je v zadnjih 15 letih zasenčila težavna naloga nadzora nad državami, pri katerih obstaja sum, da na skrivaj skušajo pridobiti jedrsko orožje. Tu sta v ospredju Iran in Severna Koreja.

K. T.