Japonski gostitelj srečanja G7 premier Fumio Kišida je politik, za katerega je tragedija v Hirošimi s 6. avgusta 1945 bolj osebna, kot je videti na prvi pogled. Njegova družina prihaja iz Hirošime in med desettisoči žrtvami tragedije v Hirošimi, prvi tarči jedrskega napada v zgodovini človeštva, so bili tudi številni člani njegove družine. Od tragedije v Hirošimi in Nagasakiju bo letos avgusta minilo 78 let.

"Rusija jedrskega orožja ne sme uporabljati za grožnjo in zastraševanje," je po obisku Parka spomina na nedeljskem bilateralnem srečanju z ukrajinskim predsednikom dejal japonski premier.

V spominskem parku v Hirošimi gori ogenj, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tja je še zelo daleč in nič bliže nismo jedrski razorožitvi niti po vrhu v Hirošimi.

Vizija o jedrski razorožitvi

Prav z vojno v Ukrajini se je svet spet nevarno približal možnosti uporabe jedrskega orožja, čeprav analitiki menijo, da je možnost, da bi se Rusija, kljub zaostreni retoriki, ki smo ji priča od lanskega februarja, dejansko odločila za uporabo jedrskega orožja, majhna. V ruskih rokah je sicer največ jedrskih konic na svetu. Rusija pa je le ena od devetih držav na svetu, ki imajo jedrsko orožje in osem držav priznava, da takšno orožje ima. To so poleg Rusije še Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan in Severna Koreja. Neuradno ga ima tudi Izrael, a ta država svojega jedrskega orožja ni nikoli javno priznala niti razkrila. V ruskih in ameriških rokah je 89 odstotkov jedrskega orožja na svetu, edina jedrska sila v Evropski uniji pa je po brexitu Francija. Francija je s predsednikom Macronom tudi najglasnejša pobudnica razprav o evropski varnostni avtonomiji.

Voditelji skupine G7 so v Hirošimi v soboto na pobudo Japonske pripravili dokument o viziji sveta brez jedrskega orožja. V izjavi so se voditelji držav, od katerih tri imajo jedrsko orožje, zavzeli za svet brez jedrskega orožja z varnostjo za vse. Med drugim so voditelji obsodili Rusijo z načrti za namestitev jedrskega orožja v Belorusiji in kitajske jedrske načrte.
A Rusije, ki je bila v klub razvitih povabljena leta 1998, v skupini ni od leta 2014, torej od ruske aneksije Krima, prav tako na srečanju ni bilo Kitajske. Dokument iz Hirošime je tako in predvsem črka na papirju in ogenj v spominskem parku v Hirošimi kljub prizadevanjem Japonske v mestu, ki je simbol jedrske tragedije, ni nič manjši, kot je bil pred začetkom vrha.

"Svetovna pravila o jedrskem orožju niso družinska pravila držav skupine G7, ki menijo, da lahko ukazujejo preostalim državam in jim diktirajo glede jedrske oborožitve. Kitajska zavrača neutemeljene obtožbe skupine G7," so se na izjavo voditeljev G7 odzvali na kitajskem zunanjem ministrstvu. Da so odločitve, sprejete na vrhu v Hirošimi, poskus obvladovanja Rusije in Kitajske, pa je bil odziv ruskega zunanjega ministra Lavrova.

Naslednji vrh skupine G7 bo gostila Italija. 50. srečanje skupine bo v prvi polovici junija na italijanskem jugu, najverjetneje v Apuliji.

Globus ob 21.30 na TV SLO 1.