Po delnih neuradnih izidih je referendum podprlo 99,80 odstotka volivcev. Od nekaj več kot 1,2 milijona volivcev je svoj glas oddalo okoli 60 odstotkov volivcev, je poročala TV Slovenija. Pogoj za veljavnost referenduma je več kot 50-odstotna volilna udeležba.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik se je zahvalil vsem, ki so glasovali za ohranitev dneva Republike srbske. Poudaril je, da je Republika srbska država, ki je del daytonskega mirovnega sporazuma.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a Bakir Izetbegović je opozoril, da se bodo morali Dodik in vsi drugi odgovorni za organizacijo referenduma soočiti s posledicami tega protiustavnega in nezakonitega dejanja. Izetbegović namreč meni, da referendum krši daytonski mirovni sporazum.

Srbski član predsedstva BiH-a Mladen Ivanić pa je dejal, da je pomembno samo to, da je referendum potekal brez incidentov in da 9. januar ostaja njihov dan.

Referendum je torej potekal mirno; incident se je zgodil le na enem izmed volišč, ko je skupina prebivalcev v Kuli s pretežno bošnjaškim prebivalstvom zaprla volišče, posredovala je policija.

Ustavno sodišče prepovedalo referendum
Ustavno sodišče je 17. septembra potrdilo svojo odločitev o neustavnosti datuma in razveljavilo odločitev poslancev v Banjaluki o razpisu referenduma, saj je razsodilo, da ta ni v skladu z ustavo BiH-a, saj da gre za spomin na datum, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratnega BiH-a sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH-u", torej Republike srbske, čemur je sledila vojna. Referendum naj bi tudi diskriminiral Hrvate in Bošnjake v entiteti, saj je 9. januar tudi srbski pravoslavni praznik.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je glede morebitne aretacije zaradi izvedbe referenduma kljub prepovedi ustavnega sodišča dejal, da je odgovor tožilstvu zmaga na referendumu. "Če želijo koga aretirati, naj aretirajo ves referendum," je poudaril na volišču v kraju Laktaši blizu Banjaluke. "Prihodnji dnevi bodo prinesli različne stvari. Bomo videli, kaj se bo zgodilo," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug še dejal o morebitni prijavi zaradi kršenja ustave BiH-a.

Številni opozarjajo, da gre za pripravljanje terena na referendum o odcepitvi Republike srbske.

Retorika iz nekih drugih časov
Bošnjaški predsednik predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović je v soboto sicer miril in dejal, da v državi ne bo vojne in da nihče ne bo uničil Republike srbske. "Mi bomo varovali to državo, daytonski mirovni sporazum in vse državljane, Srbe, Hrvate in Bošnjake. Nobene vojne ne bo, saj se bodo v Banjaluki spametovali," je poudaril ob robu predvolilnega zbora stranke SDA, ki jo vodi.

Srbski član predsedstva BiH-a Mladen Ivanić pa je v nedeljo dejal, da je od Izetbegovića pričakoval, da se bo ogradil od vojne retorike vojnega poveljnika vojske BiH-a Seferja Halilovića, ki je prejšnji teden razburil z izjavo, da bi referendum lahko odprl prostor novim oboroženim spopadom v državi, v katerih bi Republika srbska zdržala največ deset do 15 dni.

EU in ZDA proti, Rusija za
Izvedbi referenduma ostro nasprotuje tudi mednarodna skupnost. Svet za uresničevanje miru v BiH-u (PIC), v katerem so tudi ZDA, je Banjaluko tako opozoril, da bi referendum pomenil kršitev daytonskega sporazuma in postavil pod vprašaj spoštovanje avtoritete pravosodnih institucij na državni ravni.

Visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH-u Valentinu Inzku je PIC pustil možnost ukrepanja, ker je še vedno najvišja avtoriteta za tolmačenje civilnih določil daytonskega sporazuma. Inzko je dejal, da se predsednik Republike srbske Milorad Dodik igra z ognjem in da bo imel referendum resne posledice na BiH in regijo, saj bo pripomogel k destabilizaciji države.

Medtem ko EU in ZDA referendumu nasprotujejo, podporo je odrekel tudi srbski premier Aleksandar Vučić, pa Rusija referendum podpira oziroma mu ne nasprotuje. Ruski veleposlanik v BiH-u Petar Ivancov je tako prejšnji teden dejal, da je stališče Moskve "zelo jasno". Kot je dejal, verjamejo, da imajo prebivalci Republike srbske "pravico odločati o ključnih zadevah", je poročal portal BalkanInsight. Ob tem je Dodik v petek obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar po Dodikovih besedah glavna tema pogovor ni bil referendum, ampak gospodarsko sodelovanje.