Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je uvedla 21. oktobra, potem ko je to na slovenski meji storila Italija, prejšnji petek podaljšala za 20 dni oziroma do 19. novembra. Na vprašanje o slovenski uvedbi nadzora je Plenković odgovoril, da je Ljubljana pri tem le sledila odločitvi Rima.

"Verjamem, da je to signal javnemu mnenju in državljanom, da so vlade bolj zaskrbljene zaradi varnosti. Toda ali bo taka poteza res preprečila teroristične napade ali porast ekstremizma? Mislim, da ne," je dejal predsednik hrvaške vlade. Po njegovih besedah bi morali v ta namen okrepiti sodelovanje policij, izmenjati čim več informacij in varovati zunanje schengenske meje.

Dodal je, da je za obvladovanje migracij po t. i. vzhodnosredozemski poti poleg krepitve nadzora na grško-turški in bolgarsko-turški meji nujno tudi, da BiH in Srbija uskladita svoji vizumski politiki s politiko Unije. "Trenutno smo priča temu, da ljudje letijo v Sarajevo ali Srbijo z letali kot turisti in se potem v enem dnevu iz turistov spremenijo v prebežnike, ki vodijo tihotapske skupine čez zeleno mejo," je dejal Plenković.

Podobno kot Italija je tudi Slovenija med razlogi za odločitev o začasni ponovni uvedbi nadzora na meji navedla grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU-ju, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.

Premier Robert Golob je v četrtek na vrhu EU-ja v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Italija nadzor na meji s Slovenijo odpravila do božiča, tako da bo lahko zatem to na meji s Hrvaško in Madžarsko storila tudi Slovenija. V Rimu so sicer že nakazali, da bi lahko nadzor predvidoma potekal vso zimo, uradne potrditve italijanske vlade o morebitnem podaljšanju pa še ni bilo.