V torek je zagorelo v Greeleyvillu v Južni Karolini - prav tisti zvezni državi, kjer je pred dvema tednoma 21-letni Dylann Roof izvedel rasno motivirani pokol v zgodovinski episkopalni cerkvi Emanuel A.M.E. v Charlestonu, ki so jo v 19. stoletju ustanovili osvobojeni sužnji, pri čemer je ubil devet ljudi.

Opečnata episkopalna cerkev Mount Zion v Greeleyvillu je bila v preteklosti že tarča požigalcev - leta 1995 so jo pripadniki zloglasnega Ku Klux Klana požgali do tal. "Težko je to gledati. Ljudje ponovno trpijo. Ampak cerkev bomo ponovno obnovili. Če je to delo človeških rok, naj ta oseba ve, da nas sovraštvo ne bo ustavilo," je za AP povedal lokalni svetnik Eddie Woods mlajši.

Cezar McKnight, demokrat iz Južne Karoline, pa: "Južna Karolina je v teh dveh tednih veliko prestala in iz obupne situacije smo skušali izplavati kar najbolje. Res upam, da za tem ne stoji nekdo, ki načrtno skuša zastrupiti ljubezen in tovarištvo."

Dolgoletna trenja
Vzrok tokratnega požara sicer še ni znan - oblasti menijo, da bi ga lahko zakrivilo tudi hudo neurje -, nedvomno pa ni naključje, da je to že sedma požgana cerkev na ameriškem jugu, kjer se rasne napetosti nikdar niso zares popolnoma pomirile.

Oblasti so ob pomoči FBI-ja za najmanj tri požare že ugotovile, da so bili načrtno podtaknjeni, a za zdaj niso našli nobenih dokazov, da so požigi v štirih zveznih državah (Južni Karolini, Tennesseeju, Georgii in Severni Karolini) med seboj povezani oz. usklajeni.

Zagovorniki bele nadvlade so črnske cerkve začeli požigati že v 20. letih 19. stoletja, da bi tako ustrahovali temnopolte skupnosti, za katere so cerkve pomenile varno zavetje. Na jugu je taktika postala pogosta predvsem po ameriški državljanski vojni in v času boja za pravice temnopoltih v 50. in 60. letih 20. stoletja.

Ku Klux Klan je večjo požigalsko ofenzivo proti črnskim cerkvam ponovno sprožil v 90. letih, kar je takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona spodbudilo k ustanovitvi posebne enote, da bi se spopadala samo s tem. Prav Clinton je bil tudi tisti, ki je po napadu slavnostno odprl na novo zgrajeno cerkev Mount Zion.

Zastava kot simbol rasistične preteklosti
Zadnje požige nekateri povezujejo z nedavnim odlokom guvernerke Južne Karoline Nikki Haley, da se ob pokolu v Charlestonu z ozemlja zveznega kongresa odstrani konfederacijska zastava - simbol rasističnega juga ZDA. Zastavo, na kateri je moder križ z belimi zvezdami na rdeči podlagi, danes ameriški rasisti, kot so člani Ku Klux Klana, slavijo kot simbol zgodovine.

Požar v Mount Zionu je izbruhnil le devet ur po tem, ko je NAACP, največja organizacija temnopoltih v ZDA, vsem črnskim cerkvam poslal opozorilo, naj bodo še posebej previdne.

Čeprav gre za nedvomno občutljivo temo, pa ameriški mediji požigom ne posvečajo kakšne posebne pozornosti. Tudi zato so številni temnopolti prebivalci juga nejevoljni in pozivajo k večji angažiranosti medijskih organizacij.

Ignoranca medijev?
Na to temo je živahno tudi na Twitterju, kjer pod oznako "KdoPožigaČrnskeCerkve" (#WhoIsBurningBlackChurches) uporabniki opažajo, da bi, če bi to počela tuja sila, to mediji naglo poimenovali "invazija" ali "terorizem" in se tudi ustrezno odzvali.

"Videl sem, kako so bili v nemirih zakurjeni smetnjaki deležni večjega medijskega pokrivanja kot te cerkve," je bil piker neki komentator.