Zahodnoafriška država se pri napovedih izstopa iz ICC-ja tako pridružuje Burundiju in Južni Afriki, ki sta tak ukrep napovedali v zadnjih tednih. Gambijski minister za informiranje Šerif Bodžang je po poročanju BBC-ja dejal, da sodišče ignorira vojne zločine Zahoda.

Kot je dejal, ICC, ki je bil sicer ustanovljen za kaznovanje najhujših zločinov, ni obtožil nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira zaradi napada na Irak. "Veliko je zahodnih držav, najmanj 30, ki so zagrešile strašna grozodejstva proti neodvisnim suverenim državam in njihovim državljanom od ustanovitve ICC-ja, a niti en zahodni vojni zločinec ni bil obtožen," je dejal gambijski minister.

Minister Bodžang je še dejal, da je ICC "Mednarodno belsko sodišče za pregon in poniževanje temnopoltih ljudi, posebej Afričanov". Glavna tožilka ICC-ja je sicer Fatou Bensouda, nekdanja gambijska pravosodna ministrica.

Prejšnji teden je Južna Afrika oznanila, da je uradno sprožila postopek izstopa iz ICC-ja, kot razlog pa je navedla, da ne želi spoštovati tiralic in izvajati aretacij, ki bi pomenile "spremembo oblasti". Lani je namreč južnoafriška vlada zavrnila zahtevo ICC-ja za aretacijo sudanskega predsednika Omarja Al Baširja, ko je bil ta v Južni Afriki.

Najprej Burundi, nato Južna Afrika
Pred Južno Afriko je izstop iz ICC-ja napovedal tudi Burundi, druge afriške države, kot sta Kenija in Namibija, pa o tem razmišljajo. K nesodelovanju z ICC-jem je svoje članice pozvala tudi Afriška unija (AU). Sodišče naj bi bilo namreč pristransko do Afrike.

Predsednik skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Sidiki Kaba, sicer senegalski pravosodni minister, je odločitev držav za odhod iz ICC-ja že označil za prelomnico za mednarodno pravosodje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Južno Afriko in Burundi je pozval, naj še enkrat premislita odločitev o umiku.

Devet od desetih preiskav ICC-ja je potekalo v Afriki. BBC je poročal, da je ICC, h kateremu je pristopilo 123 držav, začel delovati leta 2002, v 14-letnem delovanju pa so (bili) vsi obtoženci Afričani.