Skrajneži islamistične skupine Boko Haram so 14. aprila lani v mestu Chibok na severovzhodu Nigerije vdrli v šolo in ugrabili 276 deklic. 57 deklicam je kmalu uspelo pobegniti, preostalih 219 pa niso videli vse od objave videoposnetka, ki ga je Boko Haram objavil maja lani. Takrat je vodja skrajne skupine Abubakar Shekaku zatrdil, da so se vse spreobrnile v islam in da so jih poročili, a njegove izjave ni bilo mogoče preveriti.

Večkrat so se v svetovnih medijih pojavila poročila, da so deklice videli ali jih opazili, a nobene od njih še niso našli, nihče ne ve, kje so, prav tako je še vedno neznana njihova usoda. BBC je ob tem poročal, da naj bi očividka več kot 50 ugrabljenih deklic videla pred tremi tedni v mestu Gwoza.

Ob obletnici ugrabitve bodo po vsem svetu potekali dogodki, s katerimi naj bi opozarjali na tragedijo in na nasilje skrajne skupine, med njimi pohodi, molitve in bedenja. Glavna procesija bo potekala v nigerijski prestolnici Abuji, kjer se bo po ulicah sprehodilo 219 deklic, vsaka za eno pogrešano deklico.

Kritike ravnanja mednarodne skupnosti in nigerijske vlade
Po tragediji je nigerijska vlada sporočila, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bi deklice rešila iz krempljev skupine Boko Haram, pomoč pri iskanju deklic so obljubile tudi svetovne velesile, kot so ZDA in Kitajska, s pomočjo vidnih posameznikov so sprožili svetovno kampanjo #BringBackOurGirls, a deklic vseeno niso našli. Zato se je leto po tragični ugrabitvi oglasilo več nevladnih organizacij, ki so kritične do ravnanja mednarodne skupnosti in nigerijskih oblasti ter opozarjajo na dejstvo, da so ugrabljene deklice le manjši del žensk, deklet, mladih moških in fantov, ki so jih ugrabili pripadniki Boko Harama, ter da so ljudje v Nigeriji strašnemu nasilju sunitskih skrajnežev priča vsak dan.

Samo lani ugrabili več kot 2.000 deklic
Amnesty International je sporočil, da je Boko Haram od lani ugrabil že več kot 2.000 deklic in žensk, številne med njimi zadržujejo kot spolne sužnje ali pa so jih prisilili v spolno suženjstvo in jih usposobili za bojevanje. Ob tem so objavili tudi poročilo, ki temelji na pogovorih s skoraj 200 očividci, med njimi je tudi 28 deklet in žensk, ki so bile nekaj časa talke Boko Harama in jim je uspelo pobegniti. V poročilu so dokumentirani vojni zločini in zločini proti človečnosti, ki so jih lani in v začetku letošnjega leta zagrešili pripadniki skrajne skupine, zapisane so tudi brutalne metode, ki jih uporabljajo na svojih pohodih.

"Dokazi, predstavljeni v tem šokantnem poročilu, leto dni po grozljivih ugrabitvah deklet iz Chiboka, izpostavljajo obseg in pokvarjenost metod Boko Harama," je povedal generalni sekretar Amnesty Internationala Salil Shetty. "Boko Haram ubija, ugrablja ter napada moške in ženske, fante in dekleta, kristjane in muslimane, v strahovladju, ki je prizadelo milijone. Nedavni vojaški uspehi morda pomenijo začetek konca Boko Haram, a veliko bo treba še narediti za zaščito civilistov, razrešitev humanitarne krize in začetek procesa zdravljenja."

Deklico Aisho posililo tudi šest moških hkrati
Ena od žrtev, 19-letna Aisha, je povedala, da so jo pripadniki Boko Harama ugrabili na poroki njene prijateljice septembra 2014. S sestro, nevesto in nevestino sestro so jih odpeljali v kamp v Gullaku v državi Adamawa. Tam so nevesto in njeno sestro prisilili, da sta se poročili z bojevnikoma Boko Harama, Aisho ter druge ženske in dekleta pa so učili, kako se bojevati, in jih pošiljali na bojne operacije. Aisha je bila med trimesečnim ujetništvom večkrat posiljena, včasih se je to zgodilo tudi s šestimi moškimi hkrati, videla pa je tudi, kako je Boko Haram ubil več kot 50 ljudi, tudi njeno sestro.

Zaradi nasilja brez strehe nad glavo 800.000 otrok
Unicef je ob obletnici sporočil, da je moralo zaradi spopadov na severovzhodu Nigerije, ki jih neti Boko Haram, domove zapustiti okoli 800.000 otrok. V poročilu z naslovom Izgubljena otroštva so poudarili, da se je število otrok, ki so na begu pred nasiljem v Nigeriji ali so se zatekli v sosednji Čad, Niger in Kamerun, v manj kot letu dni več kot podvojilo. Opozorili so tudi, da Boko Haram otroke uporablja kot vojake, kuharje, nosače in vohune, mlade ženske in deklice so prisiljene v zgodnje poroke, so žrtve spolnega nasilja in izkoriščevalskega dela. Ob tem so poudarili, da je bilo v letu 2014 ubitih 196 učiteljev in 314 šolarjev ter uničenih več kot 300 šol.

Za nigerijske deklice se je zavzela tudi aktivistka za pravice deklic in Nobelova nagrajenka za mir Malala Jusafzaj, ki je kritizirala svetovne voditelje in nigerijsko vlado, saj po njenih besedah niso storili dovolj za osvoboditev ugrabljenih deklic. Jusafzajeva je napisala tudi javno pismo, ki ga je označila za sporočilo solidarnosti in ljubezni.

Predsednik obljublja poraz skrajne skupine. Mu bo uspelo?
Cilj skrajne skupine Boko Haram je vzpostavitev t. i. božje države s strogim spoštovanjem šeriatskega prava. Očividci pričajo, da so prebivalci vasi in mest, ki so pod nadzorom skrajnežev, ki se jim ne želijo pokoriti, deležni bičanj in kamenjanj, Boko Haram pa na svojem bojnem pohodu za seboj pušča uničenje. Nigerijske sile so z vojskami sosednjih držav Čada, Kameruna in Nigra od februarja dosegle pomembne uspehe v boju proti skrajnežem, a njihov poraz je še daleč. Novi nigerijski predsednik Muhamad Buhari je obljubil, da bo vlada zlomila upornike in da bodo storili vse, kar bodo lahko, da bi deklice pripeljali domov.