V eksploziji avtomobila bombe v Elazigu so bili ubiti trije ljudje. Foto: Reuters
V eksploziji avtomobila bombe v Elazigu so bili ubiti trije ljudje. Foto: Reuters
Podpora turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu je po julijskem poskusu vojaškega udara narasla za več kot 20 odstotnih točk in dosegla najvišjo raven po njegovi izvolitvi pred dvema letoma. Foto: Reuters
false
Turške oblasti ocenjujejo, da so vsa dela, povezana s klerikom Fethullahom Gülenom, teroristična propaganda. Foto: Reuters
Bombna napada v Turčiji

V eksploziji pred sedežem policije v kraju Elazig so bili ubiti najmanj trije ljudje, 217 pa je ranjenih, od tega 85 policistov. Bombo je razneslo na parkirišču pred štirinadstropnim sedežem policije, kjer je nastal velik krater, na poslopju je nastala velika škoda, iz poslopja pa se vali dim.

Eksplozija avtomobila bombe je pred tem odjeknila tudi v mestu Van, prav tako na vzhodu države. Pri tem so bili ubiti trije ljudje, 40 pa ranjenih. Tudi tu je bila tarča napada sedež policije.

Oblasti oba napada pripisujejo prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK), čeprav v konservativni vzhodni provinci Kurdi ne živijo, provinca pa doslej ni bila deležna veliko nasilja, ki pretresa večinsko kurdski jugovzhod države.

Na jugovzhodu se napadi na varnostne sile vrstijo skoraj vsakodnevno, odkar je po dveh letih in pol lani propadla prekinitev ognja s PKK-jem, tudi danes, ko je bil v napadu na vojaški konvoj v mestu Bitlis ubiti trije vojaki in lokalni stražar, šest vojakov pa je bilo ranjenih.

Turški premier Binali Yildrim je ob tem dejal, da člani PKK-ja "znotraj Turčije izvajajo naključne samomorilske napade, kjerkoli je možno", Ankara pa da je spričo napadov dvignila stopnjo nevarnosti.

Nadaljevanje čistke v knjižnicah
Medtem pa se v Turčiji nadaljujejo čistke po spodletelem julijskem puču - zdaj so šole, knjižnice in ostale izobražervalne linstitucije dobile ukaz za uničenje knjig in časopisov, povezanih s klerikom Fethullahom Gülenom, ki je pobegnil v ZDA, Ankara pa ga krivi za spodleteli puč.

Odlok ministrstva za izobraževanje prepoveduje vsa dela, ki jih je natisnilo 29 založniških hiš - 15 revij in 45 dnevnih časopisov. Prav tako poziva šole, naj zaplenijo ali uničijo vse izvode navedenih del. Prepoved se nanaša na knjige, CD-je in DVD-je, ki so kakor koli povezani z Gülenom, saj da so "teroristična propaganda", meni sodišče v Carigradu.

Gülen, nekdaj tesen sodelavec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, zanika vsakršno vpletenost v načrtovanje državnega udara. Pred dnevi je Turčija uradno zahtevala njegovo izročitev iz ZDA, kamor je prebegnil leta 1999. "Če se izkaže, da je vsaj desetina obtožb zoper mene upravičenih, se bom vrnil v Turčijo in prestal najvišjo kazen," je zapisal Gülen za francoski časopis Le Figaro.

Aretiranih več kot 40.000 ljudi
Turški premier Binali Yildirim je v televizijskem pogovoru v sredo zvečer povedal, da so po neuspelem poskusu vojaškega udara 15. julija v Turčiji prijeli 40.029 ljudi, od tega jih je 20.355 v priporu pred sojenjem.

Med priprtimi so policisti, vojaki, pravosodni uslužbenci, menedžerji, pa tudi civilisti. Okoli 80.000 javnih uslužbencev so suspendirali. Yildirim je ponovil, da bodo med javnimi uslužbenci nadaljevali čistke sledilcev Gülenovega gibanja.

Turčija bo sicer izpustila okolil 38.000 zapornikov, ki so zagrešili kazniva dejanja pred 1. julijem, a bodo na prostosti pod nadzorom.

Bombna napada v Turčiji