Turško pravosodno ministrstvo je Washingtonu poslalo pismo, v katerem Gülena navajajo kot glavnega organizatorja neuspelega udara 15. julija. Proti njemu je vloženih deset obtožb, vključno za poskus strmoglavljenja vlade, poroča Al Jazeera Balkans. Kot je dejal turški premier Binali Yilidrim, ki je Gülena označil za terorista, Ankara glede zahteve o njegovi izročitvi ne bo privolila v kompromise. Ob tem je premier opozoril na možnost porasta protiamerikanizma, če ZDA Gülena ne bodo izročile.

Turčija je sicer od ZDA že prej zahtevala njegovo izročitev. V petek je zunanji minister Mevlut Cavusoglu sporočil, da je Turčija od ZDA v zvezi z zahtevo po izročitvi prejela "pozitivne signale".

Gülen za mednarodno preiskavo
Gülen, ki od leta 1999 živi v ZDA, je vse očitke že večkrat zanikal. V prispevku za francoski časopis Le Monde se je v petek zavzel za neodvisno mednarodno preiskavo poskusa udara. "Če se izkaže, da je vsaj desetina obtožb zoper mene upravičenih, se bom vrnil v Turčijo in prestal najvišjo kazen," je zapisal.

82.000 državnih uslužbencev suspendiranih
Po poskusu vojaškega udara je Turčija po današnjih besedah premierja Yilidrima odpustila ali suspendirala 81.494 državnih uslužbencev, od tega 3.000 vojakov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Policija je pridržala skupno 35.022 ljudi, od tega so jih 17.740 uradno aretirali po nalogu sodišča. 5.685 od pridržanih jih mora še stopiti pred sodnika, preostale pa so že izpustili.

Obseg čistk je sprožil kritike EU-ja, zaskrbljeni pa naj bi bili nekateri vidni člani vladajoče stranke AKP. "Tudi če se pokvari vzmetenje na avtomobilu, pravijo, da je za to kriv nekdo izmed gülenistov," je za CNN Turk dejal namestnik premierja Tugrul Turkes.

Kritiki predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pravijo, da je dovolil, da se Gülenovi sledilci povzpnejo do pomembnih položajev znotraj državnega aparata, saj se je na njih zanašal pri omejevanju moči vojske. Do preloma med Erdoganom in Gülenom, ki sta bila vrsto let zaveznika, je sicer prišlo konec leta 2013.