Turški pravosodni minister Bekir Bozdag je dejal, da imajo obveščevalne podatke o Gülenovem nameravanem pobegu iz rezidence v ZDA, kjer že od leta 1999 živi v prostovoljnem ignanstvu.

Po njegovih besedah bi lahko pobegnil v Avstralijo, Mehiko, Kanado, Južno Afriko ali Egipt.

Gülen, ki je na čelu vplivnega gibanja Hizmet, je bil pred leti tesen zaveznik turškega predsednika Tayyipa Erdogana, a sta se nato njuni poti razšli in postala sta najhujša nasprotnika. Erdogan njega in njegovo gibanje obtožuje, da so v Turčiji vzpostavili paralelno državo, zato je po poskusu prevrata začel čistko njegovih privržencev v vojski, policiji, med javnimi uslužbenci, medijih in izobraževalnih ustanovah.

Ankara je napovedala, da bo od ZDA zahtevala njegovo izročitev, potem ko bodo Washingtonu posredovali dokaze o njegovi vpletenosti v protidržavno delovanje. Erdogan je ZDA že opozoril, da bi se lahko odnosi med državama ohladili, če ne bodo ugodile njegovim zahtevam za izročitev.

Gülen je že takoj zanikal vpletenost v poskus prevrata in ga tudi obsodil.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je danes v pogovoru za CNN Turk dejal, da je več turških tožilcev, ki jih sumijo povezave z Gülenom, pobegnilo v Nemčijo. Od Berlina zahtevajo njihovo izročitev.

Odstop dveh generalov
Pred ključnim zasedanjem turškega vrhovnega vojaškega sveta sta odstopila turška generala z najvišjim činom, načelnik vrhovnega poveljstva kopenske vojske, general Ihsan Uyar, in vodja poveljstva za urjenje in doktrino Kamil Basoglu.

Do njunih odstopov, ki sicer še nista uradno potrjena, prihaja tik pred današnjim zasedanjem vrhovnega vojaškega sveta v Ankari, na katerem naj bi se dogovorili o ključnih spremembah v vojski po spodletelem vojaškem udaru 15. julija, še posebej, kar zadeva osebje.

Turška vlada je v sredo sporočila, da so po spodletelem prevratu zaradi sodelovanja v udaru doslej razrešili 149 generalov, kar je skoraj polovica od skupno 358 turških generalov. Erdogan je v noči s srede na četrtek iz vojske z odlokom odpustil 1.684 častnikov.

Današnjega zasedanja vrhovnega vojaškega sveta se udeležujejo turški premier Binali Yildirim, poveljniki kopenskih, pomorskih in zračnih sil ter nekateri drugi predstavniki vojske, ki niso sodelovali v državem udaru.

Vrhovni vojaški svet, ki se je sešel dopoldne in naj bi zasedal do petka, se je tokrat prvič sešel na sedežu predsednika turške vlade in ne na generalštabu turške vojske kot običajno.

EU poziva Turčijo, naj spoštuje svobodo medijev
Medtem je Evropska komisija pozvala Ankaro, naj spoštuje svobodo medijev, in poudarila, da je svoboda govora pomemben temelj Evropske unije. "Svoboda govora je pomemben temelj Evropske unije. Turčija kot kandidatka za članstvo v EU si mora prizadevati za najvišje možne demokratične standarde in prakse, vključno s svobodo medijev," je v Bruslju dejala Maja Kocijančič, tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini.

Turško vlado je komisija tudi znova pozvala k spoštovanju načel pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To sporočilo sta v sredinem telefonskem pogovoru turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogluju posredovala tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in Mogherinijeva.

Turkom dodatna sredstva za sirske begunce
Hkrati je sprejela nov sveženj ukrepov v vrednosti 1,4 milijarde evrov za pomoč sirskim beguncem v Turčiji. Komisija je od treh milijard evrov, ki jih za pomoč sirskim beguncem predvideva dogovor med EU in Turčijo, tako doslej dala na voljo okoli 2,2 milijarde evrov. Dodatnih 79 milijonov evrov za projekte humanitarne pomoči bodo prejele partnerske agencije Združenih narodov ter mednarodne in nevladne organizacije. Dejansko izplačanih je bilo doslej okoli 105 milijonov evrov, je bilo slišati danes v Bruslju.