V Turčiji se nadaljujejo ukrepi oblasti po poskusu vojaškega udara 15. julija, ki vključujejo tudi množične aretacije. Aretiranih je do zdaj več kot 6.000 ljudi, pridržanih pa je bilo več kot 13.000. V organizaciji Amnesty International (AI) so medtem zatrdili, da je bilo med njimi nezakonito pridržanih in mučenih več sto ljudi, vključno z vojaki in visokimi vojaškimi oficirji.

Med svojimi viri AI navaja odvetnike, zdravnike in celo zaposlenega v centru za pridržanje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. AI sicer trdi, da razpolaga z dokazi o mučenju, posilstvih, spolnih napadih, zlorabah in odrekanju hrane ter medicinske oskrbe v centrih za pridržanje. Tam naj bi ljudi tudi zadrževali brez dostopa do odvetnika.

"Pridržanje ljudi v zvezi s kriminalnimi obtožbami, ne da pokažeš, da imaš dokaze o kriminalnem delovanju, je po definiciji arbitrarno in nezakonito," je dejal direktor AI-ja za Evropo John Dalhuisen.

Zaprti tudi v konjušnicah
AI med drugim izpostavlja poročila o od 650 do 800 vojakih, ki so jih zadrževali na sedežu policije v Ankari, sodnike, ki so jih zadrževali na hodnikih sodišč, in o prostorih, kot so športni centri in konjušnice, ki so jih spremenili v centre za pridržanje.

300 vojakov naj bi imelo posledice pretepanja. Od tega jih je bilo 40 tako hudo poškodovanih, da niso mogli hoditi, dva pa nista mogla niti vstati. Visoke vojaške oficirje naj bi medtem posiljevali z gumijevkami. "Krute podrobnosti, ki smo jih zaznali, so le delni posnetek zlorab, ki se morda dogajajo v centrih za pridržanje," je dejal Dalhuisen.

V AI-ju so pozvali Evropski odbor za preprečevanje mučenja (CPT), naj čim prej opravi nujni obisk v Turčiji. Turške oblasti pa so pozvali, naj obsodi mučenje in opazovalcem omogoči dostop do centrov za pridržanje.

Skrb vzbujajoče omejitve pravic
V sredo so v Turčiji razglasili izredne razmere, ki bodo po napovedih trajale tri mesece, s tem pa bosta predsednik in vlada lahko sprejemala ukrepe brez podpore parlamenta. V soboto je predsednik Recep Tayyip Erdogan že sprejel ukrep, s katerim lahko osumljence brez obtožnice zadržujejo 30 dni. Amnesty International medtem svari, v teh razmerah veljajo določene omejitve glede sodnih postopkov, na primer pri pravici obtoženega do izbire odvetnika. V številnih primerih po navedbah AI-ja odrekanje tovrstnih pravic vodi v izginotja.

Medtem se nadaljujejo čistke. Zadnja žrtev je elitna predsedniška garda, ki bo razpuščena, potem ko so okoli 300 njenih pripadnikov obtožili sodelovanja v spodletelem poskusu vojaškega udara. Premier Binali Yildirim je za gardo dejal, da v njenem delovanju ni smisla in potrebe. Predsedniška garda šteje okoli 2.500 pripadnikov, od katerih jih je bilo po poskusu prevrata aretiranih najmanj 283.

Erdogan za poskus vojaškega udara obtožuje v ZDA živečega verskega klerika Fethullaha Gülena, s katerim sta bila nekoč tesna zaveznika, nato pa postala srdita nasprotnika. Gülen odgovornost zanika in je poskus prevrata obsodil.

Ameriške oblasti je pozval, naj preprečijo njegovo izročitev Turčiji, ki je napovedala, da bo v prihodnjih dneh posredovala zahtevo za izročitev in dokaze o njegovi vpletenosti v protidržavno delovanje.

Prijet sodelavec Gülena
Medtem so v Turčiji pridržali Gülenovega sodelavca Hailsa Hancija, ki so ga aretirali v pokrajini Trabzon ob Črnem morju. Turške oblasti trdijo, da je Hanci Gülenova desna roka in odgovoren za prenos sredstev kleriku. Kot je še povedal neimenovani predstavnik oblasti, je Hanci v državo očitno vstopil dva dni pred poskusom državnega udara 15. julija.

Turške oblasti so v soboto prijele tudi Gülenovega nečaka Muhammeta Saita Gülena. Gre za prvega klerikovega sorodnika, ki so ga prijeli v čistki po spodletelem državnem udaru.

Glavni tožilec v Ankari je v soboto po poročanju turških medijev sporočil, da so na prostost izpustili okoli 1.200 vojakov, ki so jih prijeli po poskusu udara, saj gre za nižje rangirane vojake. Tisoče drugih vojakov, med njimi sto generalov in admiralov, ostaja v priporu.

Skupno zborovanje AKP-ja in CHP-ja
V Carigradu medtem poteka veliko zborovanje proti udaru in za demokracijo, ki ga je organizirala opozicijska Ljudska republikanska stranka (CHP). Na shodu so sicer tudi podporniki vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). Osrednji trg Taksim, kjer se je zbralo na tisoče ljudi, je preplavljen z rdečimi zastavami.

Udeleženci pa izražajo zaskrbljenost tudi zaradi uvedbe izrednih razmer in nasprotovanje predsedniku Erdoganu. "Ne državnemu udaru, ne diktaturi, oblast narodu", "Turčija je laična in naj takšna ostane!", "Mi smo vojaki Mustafe Kemala," piše na transparentih.